prejemanje daril…
No naslov ravni ni pravi, saj sama ne prejemam darila.:( Zanima me pa vaše mnenje sploh moški spol. Sem ženska srenjih let, ki od svojega prijatla nikoli ne prejmem darila. Nisem materialist in vse lepe stvari si lahko sama privoščim ampak bi rada da me nekdo razvaja na ta način, torej da mi vsaj ob kakšnih praznikih pokloni kaj lepega. Jaz pa dobim le eno rožo, pa čeprav je finančno več zmožen pokloniti. Ko pa je treba druge obdariti takrat pa ni problema. Ali je problem v meni, saj sama zelo rada dajem, dobim pa nič 🙁
Hvala za vaše odgovore in mnenja!
Moje mnenje:
…darila naj bi se dajala brezpogojno(zato, ker zelis in toliko, kot zelis) in brez pričakovanj)… Če pa je dajanje drugačno (zato, ker se spodobi, zato ker s tem dvigam svoj ego ali samopodobo ali…), potem so tudi razočaranja…
O tem, da ti je dal “samo” rožico, ni nič narobe… S kakšnimi občutki in čustvi je pri tebi povezano darovanje?……………….predvsem moment za razmislek in za tvojo notranjo rast…
Srečno!
Ne gre za eno rožico, gre za to, da je to na simbolni ravni njegov odnos do tebe: nisi vredna več kot ene rožice. To seveda boli.
A odnos med dvema je nekaj, kar gradita oba. Če ti v vajinem odnosu v kateremkoli primeru pristajaš na kompromise, si zadovoljna z manj, kot si želiš ( in zaslužiš) , postane to zanj normalno in pravilo.
Če se sama dovolj ne ceniš, te tudi drugi ne cenijo.
Živjo, Evica!
Zelo zanimivo vprašanje si postavila. Ženske velikokrat nekje globoko v sebi pričakujemo kakšno lepo darilo, obnašamo pa se tako, kot da ga sploh ne bi želele dobiti oziroma če ga dobimo, skoraj pozabimo pokazati veselje in radost (in vprašamo kaj v stilu: kaj je narobe, da si mi prinesel rože).
Tudi tega se moramo naučiti – ne samo dajanja ampak tudi sprejemanja.
Če želiš prejemati darila, začni delati na sebi – razmisli in povej o svojih željah – pokaži moškemu, kaj bi rada (ne more kar uganiti tvojih želja) – ko darilo dobiš, moraš zažareti – dobesedno in potem moraš znati pohvaliti – tudi, če je čisto mimo ustrelil, moraš najti na darilu nekaj pozitivnega in tisto pohvaliti (morda je v lepem papirju ali pa je zraven lepa rožica), v nobenem primeru pa kritizirati, veliko boljše je molčati.
Tako boš počasi ustvarila možnosti, da dobiš darila, ki si jih res želiš in verjemi, ni ga srečnejšega moškega kot je tisti, ki mu je uspelo kraljico svojega srca res čarobno obdariti.
Omogoči to svojemu dragemu!! In se hkrati veseli lepih daril!!
Lp
Ce mu ti dajes lepa darila in on tebi meni nic tebi nic gre samo rozo na hitro kupit, to ni prav. Ce se lahko trudi in kup kaj pozornega za druge, se lahko tudi zate, ker si njegova partnerka (a kovaceva kobila naj bo pa bosa al kaj?). Ce se tega se ni naucil, ga nauci ti. Ce se pa noce, bos pa tako vedela, pri cem si.
Ojla, Evica!
Si pa res posrečena! Menda mu ne boš rekla – hej dragi, za 8.marec si zaslužim drago darilo, najmanj za 100 k. To se dela drugače!
Npr. Gresta skup po mestu in ti skoraj padeš v izložbo, kjer imajo čudovito ogrlico (torbico,…..), ki si jo ti videla že zadnjič sama. Zato pa napelješ tako, da gresta enkrat s parnerjem mimo. In pred izložbo kar zastokaš – kako čudovita ogrlica – malo igralskega talenta ne škodi, kako bi ti pristojala, da jo moraš kar nase dati, da vidiš. Pa ni treba začeti z ogrlico, za začetek si zastavi cilj, da ti kupi kakšno drago lončnico, kakšno orhidejo npr. Preberi knjigo “Moški in ženska na zmenku”. Tam so dobri namigi.
Piši nam, če ti bo uspelo!
Vsekakor so pa darila darila, ne zaslužki! Darila dajemo iz veselja – ne pa iz dolžnosti. Tudi majhnih daril se da veseliti.Premik je v tvoji glavi!!
Lp
Ula, pozdravljena;
…ja, življenje hobi, niti zabava, čeprav ima lahko veliko zabavnih trenutkov, je pa predvsem delo(na sebi)…:)
..brez muje se še čevelj ne obuje…in ni instant rešitve in možnih rešitev je toliko kot ljudi…je treba najprej se (po)učiti, če ni vedenja in videnja problema(v kar so v pomoč knjige)……že od OŠ dalje je tako, a ne(učiti se, da bi znali(narediti, spremeniti,…) )…Niem pač zagovornik “serviranja vse na pladnju”…smo (si) različni, ja…. 🙂
Vse dobro!
Ne babi, nisi mi stopila na žulj. Verjemi ali ne. Samo to ponujanje knjig oz naslovov, se mi pa ne zdi popolnoma nič življenjsko.
Pa saj se zopet ne boš strinjala.
Za te ljudi, ki pišejo na ta forum nič ne pomeni naslov knjige. Potrebujejo vse več. Tako je pač moje razmišljanje.
Sama ne odgovarjam na njihova vprašanja. Da bi jim pa ponujala to kar ponujaš ti, pa mi niti na misel ne pride.
LP U
To vajino “prebacivanje” je brez veze.
Babi hoče dobro..vzame si čas, da nekaj napiše, od posameznika pa je odvisno, koliko od tega pobere…oz. če se bo spravil kakšno knjigo prebrat. Le te nikomur ne morejo škodovati. Lahko pa ti dajo idejo, kako z drugega zornega kota pogledaš na svoj problem!
Ula2 praviš da forum prebiraš, odgovarjaš pa ne: OK: morda nimaš časa, morda meniš, da si nad problemi, morda da s pisano besedo ne bi mogla dovolj izrazit svojih misli….Kar koli: a vselej velja da so lepe besede kratke, njihov odmev pa je neskončen.
Oziroma, kot je rekel Kant: Človekova najpomembnejša težnja je izvedeti, kaj naj stori, da bi postal človek!
Postanimo Ljudje
Pa lep dan vsem!
Alenka iz MB
Tudi jaz le prebiram vprašanja in odgovore na tem forumu. Babine odgovore že nekaj časa kar preskočim, ker se neprestano ponavljajo. Zdi se, da so zanjo knjige Johna Graya nekakšna biblija, ki ponuja rešitve za vse ljudi, vse situacije in vse probleme. Seveda je branje koristno in možno je celo, da se človek tudi iz tovrstne literature nekaj nauči, pa vendar je takšno ponavljajoče se ponujanje ene in iste knjige vsiljivo in utrudljivo. Verjetno že vsi, ki spremljajo ta forum, vedo, kaj bo pisalo v postu z Babinim imenom. Zato bi vam, Babi, če dovolite, svetovala, da preberite še kakšno drugo knjigo o odnosih, saj jih je na voljo veliko in spoznali boste, da Gray morda ni edini zveličavni na tem področju.
Brez zamere in lep pozdrav,
Nives
Hvala, prebrala in preštudirala veliko…priporočam tiste, ki se mi zdijo za širši krog lažje razumljive in praktične…:)…………eden zelo praktičnih je pač Gray, drugače za slovenske razmere, ker je domača avtorica, pa S. Rozman(ker so notri resnične zgodbe iz soseščine, v katerih (se) lahko najdejo uvid)…pač se problemi (situacije)ponavljajo, zato tudi podobni odgovori:)
Ni zamere(mi je prav, da me preskočite) in prav lep pozdrav nazaj.
Sončen dan prav vsem!
Živjo!
Ker sem ena tistih, ki se mi Knjige Johna Gray-a zdijo zelo uprabne, moram reči kakšno besedo. Kolikor sem jih jaz brala, niso suhoparna literatura, ampak precej praktične narave. Zato se dajo nasveti ali uvidi iz njih hitro in enostavno v praksi preizkusiti. Sploh ne gre samo za kakšno teoretično razpletanje. Podpiram mnenje Babi, da so te knjige precej uporabne in da iz njih izvem stvari, ki so pomembne za kvaliteto vsakdanjega življenja. Seveda ne pomaga samo branje, ampak je to treba preizkusiti v praksi.
To velja tudi pri sprejemanju daril. Jaz npr. sem imela velike težave s tem. Vedno sem zelo razmišljala samo o tem, kako bom jaz koga obdarila, ne pa o tem, s čim bi bila rada obdarjena. Količina in vrednost daril je bila v skladu s tem – malo jih je bilo. Morda premik izgleda res samo teoretičen, ampak ko stvar premakneš v svoji glavi, se premakne tudi v praksi. Zdaj sem že sposobna sprejemati darila (z Gray-evo pomočjo, seveda), čeprav imam včasih še nekam neugodne občutke pri tem. In jih tudi prejmem nekaj več. Pa tudi manj se ukvarjam s tem, kaj bom komu podarila, jih tudi dam nekaj manj.
Draga Ula, ljudje smo različni (na srečo), nekateri se lahko učijo iz knjig, praktični ljudje pa se iz prakse. Kdo bi lahko trdil, kateri način je boljši??
Draga Babi!
Rada berem tvoje nasvete, se mi zdi da imaš dar zapisati pravo besedo za določeno vprašanje. Razvijaj svoj talent!
LP vsem!