Preiskave
Glede na to, da v tem forumu najhitreje odgovarjate, sem se odločila, da kar vam postavim vprašanje. Upam, da ne zamerite …
Zanima me, kaj so naslednji biokemični parametri in kaj pomenijo zvišane (oz. znižane) vrednosti le-teh:
– AST,
– ALT,
– LDH,
– LIPAZA,
– A. AMILAZA (kaj tu pomeni A),
– ALK. FOSFATAZA,
– GAMA GT?
Že v naprej hvala za odgovor-e!
Barby
Vsi navedeni parametri so encimi ali biokatalizatorji, ki sodelujejo pri številnih, izjemno pomembnih presnovnih biokemijskih procesih v telesu.
Ime encima ponavadi govori o tem, kakšno reakcijo uravnavajo.
Različni organi so različno bogati z navedenimi encimi in ob okvari oz. poškodbi določenega organa se vrednosti encimov v krvi ponavadi povečajo. Nikoli ne določamo le ene vrste encima, ampak vedno le kombinacije, saj na osnovi njihobiv razmerij poskušamo sklepati, za kakšno okvaro, oz. za okvaro katerega organa gre. Za natančnejše ocene pa moramo delati natančnejše preiskave in določati specifične subpopulacije encimov: npr. encim LDH=laktatna dehidrogenaza je lahko jetrna LDH, pa pljučna LDH, …. Tovrstnih specifičnih določitev v običajnih testiranjih ne izvajamo in jih izvajajo le v specializiranih laboratorijih.
AST= aspartat amino transferaza
ALT= alanin amino transferaza
LDH=laktat dehidrogenaza
lipaza
a. amilaza = alfa amilaza
gama GT= gama glutamil transferaza.
Poglejva samo nekaj možnosti:
-AST in ALT se povišata ob jetrnih okvarah (zlasti akutnih hepatitisih),
-LDH je lahko povišana ob jetrnih okvarah, pa okvarah pljuč, malignih obolenjih, levkemijah, ob mišičnih okvarah, boleznih kostnega mozga……, je zelo zelo nespecifičen encim, samo iz povečane vrednosti ne moremo sklepati, za kaj gre, potrebno je določati podskupine!!! IN KOMBINACIJE
-amilaza in lipaza ob okvarah trebušne slinavke
– amilaza se poviša ob boleznih slinavk, npr. mumpsu
-malo povišani AST in ALT in bolj povišani gama GT kažejo na jetrne okvare, (še zlasti) gama GT -zaradi uživanja alhohola, zato gama GT včasih tudi imenujejo “alkoholni encim”
-alkalna fosfataza in gama GT se povišata ob zastoju žolča, boleznih žolčnika, žolčnih kamnih
Pozdrav!
Nina
Najlepša hvala za obsežen odgovor!
Zanima me samo še nekaj. Omenili ste, da je lahko laktatna dehidrogenaza jetrna LDH in pljučna LDH. Kako pa jih potem določajo v laboratoriju? V zasebnem laboratoriju, kamor bom šla na samoplačniške biokemične preiskave, imajo na ceniku LDH samo enkrat. Kaj potem ta rezultat pove – jetrno LDH ali pljučno LDH? Upam, da razumete kaj sprašujem.
Spoštovani!
V večini laboratorijev določajo samo “skupno” LDH, tako da samo na osnovi povišane vrednosti encima ne morete vedeti, iz katerega organa ali organskega sistema izhaja. To pomeni, da bo vrednost pomenila neke vrste “seštevek vseh LDH”. Kot sem vam že napisala, je LDH lahko povišana ob številnih patoloških stanjih, zato je preiskava skupne vrednosti LDH zelo nespecifična. Za opredelitev stanja so potrebne še številne druge klinične in laboratorijske preiskave.
Je pa določanje LDH (ne glede na vrsto) lahko dober kazalec neke aktivnosti bolezni, a nikoli sam! Zdravnik povišane vrednosti LDH vedno vrednoti v sklopu drugih preiskav (kliničnih in laboratorijskih).
Samo za primer: stalno naraščanje vrednosti LDH v sindromu SARS kaže na to, da je prognoza bolezni slaba.
Ali pa: pri maligni bolezni in metastazah (v jetrih in pljučih) začne LDH nenadoma naraščati.
Ali pa: pri obsežni mišični poškodbi: dobimo visoke vrednosti LDH.
Pri čemer morate vedeti še to: da so pri večih patoloških stanjih povišane različne vrste LDH…… skratka zveni zapleteno, če seveda dobro ne poznaš biokemičnih in patološkoh dogajanj v telesu.
Upam, da ste me tudi vi razumeli: v večini laboratorijev posameznih podenot encimov ne določajo. Določanje podenot LDH bi prišlo v poštev le, kadar zdravnik nikakor ne bi mogel oceniti, zakaj je LDH povišana in od kod sploh izhaja.
Lep pozdrav in čim manj deževen dan!
Nina
L= Levkociti (normalno 4 do 10)
DKS= Diferencialna dela krvna slika, ki kaže, kako so posamezne vrste levkocitov zastopane po deležih
MCV= pomeni povprečno velikost rdeče krvne celice (eritrocita) in nam npr. pripoveduje o tem, kako dozorevajo eritrociri, ali imamo dovolj železa, nekaterih vitaminov, normalna vrednost.
Normalne vrednosti direktnega bilirubina so 0 do 5.
Posredujem vam povezavo, kjer si lahko ogledate ostale referenčne vrednosti.
http://medenosrce.ksmf.org/dobrote/lab/
Med izvidi, ki jih navajate, opažam, da imate nekoliko znižane limfocite. Vse ostalo je vse v mejah normale. Samo na osnovi enega laboratorijskega izvida je nemogogoče oceniti, zakaj je tako.
Pozdrav!
Nina
Spoštovani, izmed naštetih vrednosti sta blago povišana encima AST in ALT; povišan je tudi bilirubin vendar navajate, da imate Mb. Gilbert. Ostale vrednosti so normalne. S CRP iščemo neko vnetno dogajanje: vendar je CRP lahko normalen ali le nekoliko povišan ob virusnih okužbah, ter močneje povišan (običajno nad 50) pri bakterijskih okužbah.
AST in ALT sta encima – aminotransferazi, običajno se povišata ob nekem bolezenskem dogajanju v jetrih. Kaj pa je temu doganjanju vzrok, nam sama po sebi ne razlagata. Lahko se povišata ob vnetjih jeter, hepatitisuh, ki pa, kot rečeno, imajo različne vzoke.
LP!
Nina
http://www.kclj.si/kikkb/preiskave/tabele_h/hemogram.htm
http://www.kclj.si/kikkb/preiskave/tabele_d/diferencialna_krvna_slika.htm
CRP < 5mg/L ali CRP < 8 mg/L (odvisno od vrste preiskave) Ig A, korigirani na starost- proteinsko-lipidni laboratorij KC
10. mesec 0,17 – 1,04 g/L
Ig G
10.mesec 3,33 – 8,73 g/L
Ig M (deček)
10. mesec 0,24 – 1,00 g/l
LP!
Nina
Levkociti so na zgornji meji, lahko je to običajno, lahko pa otrok preboleva okužbo? Isti velja za trombocite.
Hemoglobin je malce znižan, manjši so eritrociti in povprečna vrednost železa v njem, kar pomeni, da ima otroček malce premalo železa. Vrednosti so take, da trenutno lahko vse nadoknadite s primerno prehrano.
Poglejte na forumu pediatrija:
http://med.over.net/forum5/read.php?46,1587779,1587779#msg-1587779
Lp!
Nina
Spoštovani,
16. maja sem naredila laboratorijski izvid krvi, kjer mi je ob povišenemu holesterolu, 6.13 (najvišja vrednost 5.70) slika pokazala blago povišanje encima AST in sicer 34.9 (najvišja vrednost 31.0). Moram pa povedati, da sem lani v decembru bila v Keniji in jemala antimalarike in mi je bilo povedano, da niso dobri za jetro. Trenutno se ne spomnim kateri so bili, ampak vem da sem jih jemala samo enkrat na teden. Kaj naj storim? Poleg tega pa pijem veliko tekočine in zelenega čaja, pa veliko zelenjave pojem prav tako tudi sadja, z namenom detoksikacije organizma.
Bojim se, da je kaj hujšega.
Hvala lepa za pojasnilo.
Pozdrav,
Violeta J.
Spoštovani, v Keniji ste najverjetneje jemali Lariam. Vrednost AST, ki ste jo navedli, je praktično normalna (odvisna je tudi od laboratorijske natančnosti metode), imate pa res povišan holesterol, zaradi česar se boste morali natančno pogovoriti z vašim izbranim zdravnikom (dieta, priporočena živila, korekcija telesne teže, evn. kajenje, če kadite, ipd.). Povišanega holesterola in recimo mejne vrednosti AST ne morem povezati z vašim decemberskim jemanjem antimalarika. Lep pozdrav!
Nina
Pozdravljeni!
Tudi jaz imam eno vprašanje. In sicer: 5 tednov po porodu(nekje sredi aprila) sem opazila da imam malo rumene beločnice. Opravila sem laboratorijske preiskave(hemogram, CRP in TSH so bili bp. prav tako jeterni testi razen bilirubina(celokupni44 direktni 8,9). Bila sem napotena na UZ trebuha, ki je bil bp. V začetku maja sem šla ponovno na odvzem krvi-zopet vse normalno razen bilirubina(celikupni37 direktni7,2 in takrat so mi postavili diagnozo Mb. Gilbert). Konec maja pa sem bila zopet v laboratoriju na odvzemu krvi(AST:0,58 , ALT: 0,53 , bilirubin celokupni27,9 , bilirubin direktni 4,9). Čeprav sta ASL in ALT bila minimalno povišana, so se odločili, da kontrole niso potrebne in zopet potrdili diagnozo Mb. Gilbert. Po internetu sem brskala in prebrala, da se Mb. Gilbert najpogosteje izrazi med 20 in 30 letom starosti. Sedaj pa ne vem, kaj je s tem mišljeno: ali da se takrat pač poviša bilirubin v krvi, ali da se takrat poviša toliko, da je to opazno(rumene beločnice)? Moti me, ker piše, da so beločnice rumene samo v primeru kakšnih bolezni(prehlad), večje fizične aktivnosti ali stradanja. Jaz pa imam vedno rumene, enkrat bolj drugič manj, bele niso nikoli. Skrbi me, da bi šlo za raka žolčnika/žolčnih izvodil. Drugače se sicer počutim dobro(če odštejem poporodno depresijo, ki se kaže s strahom pred boleznimi). Mogoče še to: stara sem 22let, ne kadim in ne pijem.
Lep pozdrav
Spoštovani, “izraziti” je mišljeno, da takrat najpogosteje opazimo simptome bolezni. Zakaj, je težko reči. Gre za mutacijo glikoziltransferaznega sistema, to pomeni sistema, ki indrirektni vilirubin pretvarja v direktnega. Za sindrom je značilno, da bilirubin ves čas nuha. Spremembe lahko povzroča že težji fizični napor, banalna okužba, …. Očitno je bil pri vas tisti sprožilni moment porod. Kljub temu pa je ključno za postavitev diagnoze: stalno nihanje bilirubina in večkratna ugotovitev povišanja, ob VSEH NORMALNIH DRUGIH izvidih. Ker pravite, da ste imeli minimalno povišane jetrne teste, je po moje smiselno le te vsaj ponoviti, da vidimo dinamiko.
Tudi jaz bi rada videla, da bi bila ALT in AST popolnoma normalna, ampak me osebna zdravnica noče poslati v laboratorij(ker bi naj bilo to še normalno in pa zato, ker sem takrat občasno(po potrebi) jedla ranitalS in bi lahko bili rezultati posledica tega).Moti me, ker tistega izvida mi sploh ni dala zraven, ko sem šla na pregled h gastroenterologu. Ampak jaz nisem prej opazila, da tistega izvida ni zraven, tako da me niti gastroenterolog ni poslal na odvzem krvi. Samo pretipal mi je trebuh, poslušal srce in pljuča ter pogledal oči in rekel, da sem zdrava. Ampak mene je grozno strah, da imam raka na žolčniku/žolčnih vodih in je vse kar si želim to, da bi me eden zdravin “obdelal kot celoto” in upošteval moje strahove. Me pa stalno nekaj špika v trebuhu, ampak samo takrat kadar sem sama. Če se nekaj dogaja okoli mene(pridejo obiski, sem v družbi, delam kaj zanimivega) tega špikanja niti ne opazim, tako da upam da so to bolj “psihične bolečine”.
Sem pa včeraj pozabila omeniti, da sem že leta 2011 imela povišan bilirubin(toliko, da sem imela tudi kožo rumenkasto in ne samo oči) in normalne ostale jetrne teste, prav tako je bil normalen tudi UZ trebuha. Sem pa takrat imela trebušno gripo(če se prav spomnem…vsekakor pa je šlo za neko virozo.)
A ha, podatek iz leta 2011 spet govori za Gilbertov sindrom, in tipično povišanje bilirubina ob črevesni okužbi. Jetrne teste si daste lahko kontrolirat tudi samoplačniško, vašega strahu o karcinomu žolčnika pa ne razumem. Nimate nikakršnih izvidov (UZ, jetrni testi), ki bi kakorkoli nakazovali na to.
Kakšen izvid pa bi nakazoval na tega raka? Ta strah je pač moja “hiba”. Drugače me tako v bistvu nebi toliko skrbelo ampak me zato, ker imam rumene oči..enkrat bolj drugič manj nikoli pa niso bele. Nikoli pa tudi niso toliko rumene, da bi to opazil nekdo, ki ne polaga posebne pozornosti mojim očem. So se mi pa pred cca. šestimi meseci po telesu (največ po stegnih) pojavile drobne rdeče pikice in takrat se niti dermatolog ni znal odločit ali gre za petehije ali pa hemangiome in ker so se pojavljale samo tistih nekaj dni(mislim da 4dni) potem pa nič več so rekli, da bo verjetno zaradi hormonskih sprememb(bila sem 5tednov po porodu, kri pa je bila v redu-razen seveda bilirubina). Te rdeče pikice imam še zdaj, na pritisk nekatere izginejo druge ne(recimo, da jih pod pritiskom izgine 1/3, 2/3 teh pikic pa ostane) velike so pa od komaj opaznih(se vidijo samo pri dokaj močni dnevni svetlobi) do nekje mahimalno dveh milimetrov. Jih pa večina, čeprav pod pritiskom ne izginejo, po tem ko jih npr. popraskam postane bolj živo rdeče barve, kasneje pa postanejo spet bolj “umirjene” rdeče barve. Vem, da je zmedeno napisano ampak sem tudi jaz zmedena, ker nikoli nisem imela kakšnih večjih zdravstvenih težav, zdaj po porodu se mi pa zdi da je vse narobe z mano..