Pregrada (septum) maternice
Spoštovani !
Ginekologinja mi je ugotovila septum maternice, noseča še nisem bila, vendar pa jo v naslednjih mesecih načrtujem. Ker je v meni en strah zaradi te pregrade, da ne bo vse v redu glede zanositve ali donositve bi vas rada vprašala v katerih bolnišnicah v Slovenijo opravljajo odstranitev pregrade z metodo Versapoint, ki jo opisujete nekaj zapisov nazaj?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
N
Spoštovani,
zagotovo vem, da to metodo uporabljajo nekateri kirurgi na Ginekološki kliniki, nisem pa povsem prepričan za druge ustanove. Mislim, da imajo napravo s temi lastnostmi tudi v MS, MB in morda še kje, vendar bi morali to osebno preveriti še tam.
SPOŠTOVANI DR. PUŠENJAK-
Imam vprašanje na temo pregrada maternice-
danes sem imela pregled nuhalne svetline, (12 teden,2dni) plod je velik 5,8cm in je vse ok.-
ugotovljena pa je bila pregrada maternice-zanima me ali je to lahko kakorkoli nevarno za plod,do česa lahko privede oz. ali se lahko plod zaradi tega normalno razvija do konca nosečnosti?
Lepo prosim za vaše mnenje.
Hvala že vnaprej.
spoštovani,
največji problem pregrade je spontani splav pred 10. tednom nosečnosti, ki p se največkrat zgodi, če je zarodek vgnezden na samo pregrado. V kolikor je vgnezden na eno od stranskih sten, kar se zgodi v preko 75% primerih pa ni ogrožen. V takšnem primeru je pregrada le znak, da morda tudi delovanje maternice ni povsem normalno in včasih hitreje popusti maternični vrat ali pa je v času poroda lahko problem plodov položaj. Pogosteje je plod v medenični ali prečni legi ipd., vendar to ni resen problem. Skratka, če ste noseči v času NS, je v nadaljevanju verjetnost splava minimalna.
Pozdravljeni dr. Pušenjak,
v zadnjem letu dni sem imela dva spontana splava, prvi je bil v 5 tednu in drugi v 7 tednu nosečnosti. Nato so mi ugotovili pregrado in sedaj bom odšla na histeroskopsko operacijo.
Ko sem se naročala na operacijo v Ljubljani so mi omenili,da bom morala jemati kontracepcijo.
Kasneje sem se prijavila na operacijo v drug kraj, ker sem dobila datum tri mesece prej. Vprašala sem glede kontracepcije, pa so rekli, da ni treba nič jemati.
Zanima me, ali je možno da so se kaj zmotili, ali bi morala še enkrat povprašati?
Ali pa je morda možno ta poseg opraviti tudi brez jemanja kontracepcije? Kakšna je sploh vloga kontracepcije pri tem? Na operacijo sem naročena 3 dni po končanju menstruacije (kot je pač predvidena).
Najlepše se vam zahvaljujem za vaš odgovor.
Barbara
spoštovani,
edini namen uporabe KT je ohranjanje maternične sluznice na nizki ravni, da je sploh možna operacija. Ker v Ljubljani operacije načrtujemo težje kot drugje, s predpisovanjem KT pred histeroskopsko operacijo pridobimo na možnosti načrtovanja OP skozi ves ciklus un ne le takoj po M. Če bi vse lahko operirali takoj po M, bi tudi v Lj. KT ne bilo treba predpisovati.
Spoštovani dr. Pušenjak,
v lanskem letu so mi v 35. tednu, potem ko ni bilo več zaznati srčnega utripa plodu, sprožili porod. Plod je bil verjetno že nekaj dni mrtev. Ugotovili so obsežne infarkte posteljice. Plod je bil zelo zavrt v rasti, imel je 1600 g, sicer pa patohistološke preiskave niso ugotovile razvojnih nepravilnosti ploda. Nosečnost je sicer potekala b.p.
Vse dosedanje preiskave krvi (trombofilija, antifosfolipidni sindrom…) niso zaznale odstopanj od normale.
Pred kratkim pa so z UZ ugotovili manjši septum, ki po mnenju zdravnikov najbrž ni vplival na nesrečni izid prve nosečnosti, z gotovostjo pa tega ne morejo potrditi. Po eni strani se za operacijo septuma ne bi odločila, če ni potrebna, po drugi strani pa me skrbi vpliv septuma v naslednji nosečnosti (pri prvi nosečnosti težav z zanositvijo nisem imela). Zanima me vaše mnenje, in sicer ali bi v mojem primeru predlagali operacijo septuma?
Spoštovani,
glede na to, da ste že rodili, bi odstranitev pregrade priporočil, saj operacija na MV ne bo negativno vplivala, lahko pa slučajno prepreči kak podoben zaplet v prihodnje. Kot ste že slišali, pregrada ni nujno vpletena v neugodni izid nosečnosti, statistično gledano pa je takšnih izidov pri prisotni pregradi nekoliko več kot pri ženskah, ki pregrade nimajo. Zlasti opažamo, da je pri prisotni pregradi nekoliko več primerov zastoja v plodovi rasti, ki sam po sebi ni smrten, če se ga pravočasno odkrije in ustrezno ukrepa (predčasni porod).
Spoštovani dr. Pušenjak,
lepo vas prosim za pomoč in pojasnilo. Stara sem 26 let in redno obiskujem ginekologinjo. Zanima me, kako je mogoče, da mi je šele sedaj, en drug ginekolog, ugotovil septum? Nikako ne morem sprejeti te diagnoze, saj mi ni jasno, kako da se ni videla že prej? Saj hodim redno na preglede že od 16 leta starosti. Je pa tudi res, da sem v začetni fazi nosečnosti. Kaj mi predlagate? Naj še omenim, da imam rjavkaste izcedke, kateri pa so nepojasnjenega vzroka. Lepo vas prosim za pomoč!
Hvala lepa in lep pozdrav!!!
spoštovani,
omenjene diagnoze tudi ni potrebno sprejeti, kajti nosečnost ni primerno stanje za njeno diagnozo. Nosečnost lahko do te mere spremeni obliko maternične votline, da se vidijo spremembe, kot bi šlo za pregrado, pa te ni in obratno, da res obstaja pregrada, pa se ta začasno “izravna”. Sicer pa pregrado vidimo le, če jo z UZ iščemo in nam ne skoči sama v naročje! Redno obiskovanje ginekologa torej ni nobena garancija, da se to diagnozo mora postaviti prej.
Spoštovani,
presenetila me je informacija o tem kakšne “posledice” za maternični vrat ima lahko histeroskopija.
– Je uporaba tankega endoskopa pri nas pogosta praksa?
Sicer je tudi meni moj ginekolog in operater dr. Cvjetičanin svetoval naj najprej poskušam zanositi, da prej pregrade raje ne bi odstranjeval. Zgodilo pa se je da nisem mogla zanositi, nakar so mi opravili laparoskopijo in histeroskopijo. Imela sem diagnozo policističnih jajčnikov, endometrioza in pregrada.
Sedaj bi pa imela še dve dodatni vprašanji za vas.
– V odpustnici po laparskopiji in histerskopiji je med drugim pisalo, da so opravili tudi adheziolizo, ali je to postopek s katerim se odstranjuje tudi endometrioza ali pač to mogoče pomeni, da sem imela poleg vsega tudi druge zarastline (ta podatek specifično ni omenjen v odpustnici).
– po laparoskopiji in histeroskopiji sem v sedmem ciklusu s pomopčjo klomifena uspela zanositi, vendar se je žal nosečnost prejšnji teden končala z abrazijo zaradi blighted ovum-a (pri čemer ste mi veliko pomagali z nasveti). Zanima me ali je kakorkoli mogoče predvideti v kolikem času se ponavadi pojava kot sta PCO in endometrioza vrneta, če sploh. Dr Reš (pri komer je partner imel spremiogram) nama je povedal, da MORAM po posegih zanositi v 6 mesecih, drugače bi bilo potrebno v nadaljnje postopke. Kot že omenjam, nama je v 7. ciklusu po posegih tudi uspelo, vendar se je nesrečno končalo. Glede na to, da bo, preden lahko ponovno začneva poskušati, od posegov minilo že leto dni, me malo skrbi in me zanimajo vaše izkušnje glede zograj omenjenih stanj.
Zahvaljujem se vam za vašo ažurnost in odzivnost v preteklosti in vas lepo pozdravljam.
Spoštovani,
uporaba tankega histeroskopa je v diagnostične namene rutina že zelo dolgo, z namenom operiranja pa ga tudi vse pogosteje uporabljajo, zlasti pri manjših posegih kot je npr. odstranitev pregrade, zarastline ali manjšega polipa. Večje posege kot je popolna odstranitev maternične sluznice ali miomov se še vedno v glavnem dela s klasičnim histeroskopom.
Adhezioliza pomeni le odstranjevanje zarastline, te pa so lahko različnega izvora, infekcijskega, mehanskega ali endometriotičnega, zato brez podrobnejšega opisa težko presojam. Glede ponavljanja endometrioze in PCO ni pravila. Lahko se ponovi po nekaj mesecih, lahko nikoli, lahko pa čez nekaj let in vse vmes. prav zato je spihologija obravnave teh stanj naravnana na “čimprejšnjo reprodukcijo”, če za to le obstajajo pogoji.
Spoštovani,
lepo prosim za nasvet oz. vaše mnenje. Stara sem 31 let, sicer zdrava, kontracepcijskih tablet nisem jemala, prvo nosečnost načrtujem v naslednjem letu. Vedno sem imela boleče menstruacije, bolečina se začne že do tri dni pred menstruacijo in traja še prve tri ali 4 dni precej intenzivno (da lahko funkcioniram, so nujni analgetiki). Temu prej nisem posvečala pozornosti, vendar v zadnjih letih občasno čutim bolečine v spodnjem delu trebuha in v križu tudi pri športnih aktivnostih, boleča je globoka penetracija, menstruacije pa so postale zelo močne. Ciklus je iz nekdaj točnih 28 začel variirati med 22 in 31 dnevi.
Ginekologinja pri vaginalnem UZ na 10. dan ciklusa ni opazila nepravilnosti. Zaradi suma, da je v maternici kljub temu lahko prisoten polip (ipd?) me je napotila na diagnostično histeroskopijo.
Gre morda lahko še za kaj drugega? Zanima me, ali je pred pregledom potrebno jemati kontracepcijske tabletke za stanjšaje maternične sluznice (pregled naj bi bil 7. dan ciklusa) in če, koliko časa? Ali je tveganje za negativen vpliv na maternični vrat tudi pri diagnostični histeroskopiji? Bi jo vi v mojem primeru priporočili ali ne? Če ne, jo je morda mogoče nadomestiti s kakšno drugo diagnostično metodo?
Se opravičujem, če morda delam iz muhe slona. Malo me straši nevednost in s tem povezana negotovost, strah pred napačno odločitvijo…. zato vam bom zelo hvaležna za pojasnila in vaš pogled na vse skupaj.
Lep pozdrav
Unica
spoštovani,
pri diagnostični histeroskopiji se uporablja 4,5 ali 5 mm tanka naprava, ki ne povzroča nobene škode na MV, hkrati pa bodo s tem morda vseeno malenkost (dovoljeno) razširili kanal MV, da bodo težave ob M manjše, ker bodo kri in delčki sluznice lažje odtekali. Ker se pregled načrtuje skoraj takoj po M, KT za tanjšanje sluznice ni potrebno jemati. Histeroskopija je torej v dani situaciji najboljša metoda.
Pozdravljeni!
Stara sem 32 let in sem letos imela 2 spontana splava (aprila v 9. tednu in oktobra v 6. tednu nosečnosti). Ginekologinja me je zaradi ciste v desnem jajčniku (prvič vidna avgusta letos, velikost cca. 2 cm) poslala k specialistki, ki je na UZ ugotovila, da imam maternico precej obrnjeno nazaj in se ji zdi, da vidi pregrado. Zato se moram naročiti na histeroskopski pregled in me zelo zanima, zakaj je dvakrat ponovila, da bo brez anestezije. Je pregled boleč? Kako izgleda?
Naj povem, da imam multiplo sklerozo in jemljem Betaferon. To moram vedno povedati pred posegom z anestezijo, ker nekaterih vrst narkoze zaradi MS ne smejo dati.
Dala mi je recept za Stediril-m, ki naj ga začnem jemati 1. dan M in se potem naročim na pregled. KT naj jemljem 1 mesec, dala pa mi je 2 škatli po 21 tablet – torej domnevam, da ga moram res jemati 1 mesec, ne pa samo 1 ciklus?
Hvala za odgovore in lep pozdrav!
Spoštovani,
histeroskopija utegne biti malo boleča ampak ne toliko, da bi se ne dalo zdržati. Sicer pa se lahko da tudi lokalno anestezijo. Če ste imeli 2x SS in se vidi pregrada, jo priporočam odstraniti. S KT ni treba začeti 1. dan ciklusa ampak je bolje, če začnete 3. ali 4. dan, ker temu sledi manj krvavkastih izcedkov prve tedne uporabe. KT uporabljajte brez prekinitve do posega, nato pa po navodilih ginekologa.
Pozdravljeni,
Stara sem 23 let in tudi meni je bila na ultrazvoku odkrita pregrada. Tole temo sem prebrala od začetka do konca, pa vidim da se je sama metoda v nekaj letih spremenila (minimalna širitev MV – je zato metoda postala primerna za ženske, ki še niso bile noseče?).
Moj izvid iz ultrazvoka je sledeč:
UZ: Uterus je v AVF, endometrij 3mm, povsem začetno transformiran. Prisoten je plitek septum uteri. V DO prisoten corpus luteum. v LO cista z gosto vsebino 22c24mm – endometriom susp. . V CD ni priste tekočine.
Dg: Uterus septus, Endometrioma ov. sin. susp.
Zanima me, kako je s samim izvidom, kako je z operacijo – noseča še nisem bila. Kaj pa sum na endometriom? Nosečnost načrtujem čez kakšno leto ali dve. Vem da pregrada povečuje možnost za SS. Ginekologinja je rekla da je pregrada verjetno velika okrog 1 cm.
Najlepša hvala za odgovor!
spoštovani,
z metodo tanke histeroskopske operacije bi bilo mogoče brez tveganja za škodo na MV odstraniti tudi omenjeno minimalno pregrado, če je to pri vas razlog za morebiten splav pa seveda vnaprej ne moremo vedeti. vsaj 75% žensk s pregrado namreč zaradi tega nima nobenih težav. Glede spremembe v desnem jajčniku, ki tranutno zgleda kot endometriom pa bi priporočil malo čakanja. Endometriomu je namreč lahko zelo podobna cista rumenega telesca, v kateri se sedimentira kri, vendar med obema pojavoma obstaja pomembna razlika. Endometriom sam od sebe nikoli ne zgine, kvečjemu raste, medtem ko cista RT počasi degenerira in izgine.
recimo čez 3 mesece.