Pregledi dojk
Pozdravljeni,
zaželjeno in priporočljivo bi bilo, da bi vsaka ženska po 18. letu pričela z rednim samopregledovanjem dojk. Namen tega je, da ženska spozna svoji dojki, saj če se pozna, lahko v bodočnosti lažje zatipa eventuelne nastale spremembe. V tem starostnem obdobju se lahko pojavljajo predvsem benigne spremembe, benigni tumorji fibroadenomi ali pa ciste. Če se to zgodi, je seveda pregled v ambulanti za dojke nujen, opravi se ultrazvok dojke, po potrebi tudi punkcija spremembe, tako, da smo res prepričani, da gre za benigne, nenevarne spremembe.
Če tovrstnih težav ni, lahko z rednimi pregledi v ambulanti dojk (ultrazvok, mamografija), ženska prične kasneje, saj je praviloma še vedno redkost, da ženske do starosti 30 let zbolijo za rakom dojke. Vendar si je hkrati potrebno tudi priznati, da se starostna meja obolevnosti za rakom dojke niža in da za rakom dojke zbolevajo vse mlajše in mlajše ženske. Se pravi, da priporočila, katera so veljala za naše mame in babice, vseeno danes ne držijo več v celoti.
Ob tem je potrebno seveda upoštevati tudi možne rizične dejavnike, kateri bi lahko vplivali na večjo možnost za pojav raka dojke pri mlajših ženskah (rak dojke v družini, še posebej po materini strani, hitra prva menstruacija, kasen prvi porod, že nastale benigne spremembe, dolgoletna uporaba kontracepcijskih tabletk, nočno delo, dolgotrajnejši stres, naprevilno prehranjevanje,…). O vsem tem, se lahko vsaka ženska pogovori s svojim ginekologom, ko je na ginekološkem pregledu.
Katero tehniko pregledovanja dojk izbrati kot preventivo ?
Praviloma velja, da pri mlajših ženskah velja kot preventivna tehnika ultrazvok dojk, po izgubi menstruacije ali po 50. letu starosti, pa je to mamografija in ultrazvok dojk dobi sekundarno vlogo, kot dopolnilna tehnika, katerega se uporabi po potrebi. O tem seveda presoja zdravnik specialist.
Katero metodo uporabiti, določi zdravnik specialist za dojke, saj je natančnost diagnoze velikokrat odvisna tudi od same gostote dojke, ki jo je potrebno pregledati in od vrste spremembe, katera bi naj bila v dojki. Seveda so si tukaj mnenja vedno deljena in je vedno možnih več različnih poti.
Vendar dejstvo je, da ko dobimo diagnozo nikoli ni ta 100% natančna in da, na žalost, prav majhnih tumorjev ne moremo videti in da tumor praviloma v dojki raste tiho, neopazno do velikosti okrog 0,8 -1 cm, za kar rabi povprečno 3-5 let. Zato je smiselno ciklično ponavljanje pregledov in kombiniranje več diagnostičnih metod med seboj, da zmanjšamo možnost, da bi bolezen v vidni fazi bolezni spregledali.
Sreča je, da imamo danes na razpolago še dodatne možnosti, to je komplementarna metoda BreastScan oz. medicinska radiotermometrija, katera znano izboljšuje natančnost mamografije in ultrazvoka, saj namesto slikovnih tehnik, pridobimo informacije o delovanju celic dojke in to delovanje lahko spremljamo že v neklinični fazo bolezni, ko je tumor še manjši od centimetra. Metoda tudi nima omejitev glede let in je popolnoma neinvazivna, tako, da se lahko za preventivo s to tehniko, odločimo že bistveno prej in ostale diagnostične metode z leti nadgradimo, glede na same ponavljajoče rezultate merjenja z metodo BreastScan, glede na rizične faktorje za možen razvoj raka dojke, glede na klinični pregled dojk, že nastale benigne spremembe ter glede na rezultate ostalih diagnostičnih tehnik, ki so mogoče že bile opravljene v preteklosti.