Spoštovani,
hčerka stara 5 let je imela sistematski pregled. Vse je šlo v redu le pri denverskem testu ne. Situacija je bila takšna. Med.sestra jo je že nadrla predno sva prišli skozi vrata, potem so sledila še njene pripombe glede vsega. Posledica je bila ta, da hčerka ni želela sodelovati oz. ji je odgovarjala v prispodobah (npr. zelena barva je rekla kot travca, rumena kot sonček…) Jaz vem, da hčerka pozna barve in se nisem hotela vmešavati.
Edino kar me je prizadelo to, da mi je sestra rekla, da če drugič ne naredi tega testa, bova šli v nekakšno psihološko razvojno ambulanto v LJ, češ, da je umsko prizadeta. Ostala sem brez besed in zelo šokirana.
Zdaj razmišljam sploh ali naj hčerko peljem nazaj na ponovitev testa, ali lahko med.sestra testira otroka. Ali lahko zahtevam, da jo testira oseba, ki pozna ravnanje z otroki (in seveda etiko).
Lahko da je imela sestra slab dan, vendar k njej sigurno ne peljem več hčerke, ker si jo je tudi ona zapolnila in posledično tega ne bo hotela z njo sodelovati.
Hvala!
Romi

Spoštovana Romi,
zaradi tega se ne obremenjujte. Test je samo en test. Narejen za ameriške otroke, ki imajo 1 pediatra na približno območje, kot je Slovenija. Na osnovnem nivoju nimajo pediatra. Torej nekdo mora narediti presejanje otrok, da se ugotovi, je razvojno z otroci vse v redu. V Ameriki ta teest dela usposobljena sestra, razvojno ogrožene otroke pošlje k pediatru.
Vsekakor pa je zaskrbljujoč odnos, ki ste ga doživeli. Tudi na tečaju za izvajanje Denverskega presejalnega testa je obilo poudarka na stiku in toplini do otroka, saj se sicer dobro ve, da otrok ne sodeluje. Tudi če si super v redu, se včasih zgodi, da otrok ne sodeluje, če si pa zoprn, pa nobeden! Sploh pa izjava o duševni prizadetosti, otroku, ki je prišel do 5. leta starosti, imel vse preglede pri pediatru, psihologa v starosti 3. let, je v vrtcu … HALO?
Če vas zadeva močno boli in žuli, vam svetujem, da se raje pogovorite s kliničnim psihologom (MHO v ZD). Ta vas bo prav gotovo v celoti pomiril. Med drugim se jim Denverski testi zdijo ravno toliko primerni, kot meni osebno, če berete med vrsticami.

lp
Tanč

Dvomim, da je medicinska sestra rekla, da je otrok umsko prizadet.

Napotitev k psihologu, če otrok tudi drugič ne bo sodeloval pri testiranju je smiselna kajti jeseni se bo otrok moral soočiti z delom v skupini in izpolnjevanjem nalog po naročilu – vstop v šolo.

Mislim, da je v ospredju otrokovo nesodelovanje ( delo po navodilih nepoznane osebe). Ob primernem pristopu staršev bo otrok povsem brez težav sodeloval pri ponovnem testiranju.

Spoštovana mama,
če je bil otrok na 5-letni sistematiki, potem predvidevam, da bo vstopil v šolo naslednje leto, saj je otrok šoloobvezen v tistem letu, ko dopolni 6 let. In ker opravljam tudi sistematske preglede vstopnikov v šolo, lahko povem, da takih testov (kot je Denver) ne opravljamo. Pogovarjamo se s starši, otrok sam riše, poslušamo, kaj pove, počasi si ustvarimo sliko o njem, pač v okviru tistih 20 minut. Do sedaj smo vedno ugotovili enako, kot smo potem na timskem sestanku s šolsko psihologinjo.

Nimam se ravno za popolnega laika, kar se tiče medsebojne komunikacije, ravnanja z otroki, priprave otroka na pregled. Vendar se moja 4,5 letnica tudi slučajno ne bi pogovarjala z nepoznano osebo. Šele po približno 15 minutah bi, če bi jo ta oseba pustila popolnoma na miru (torej ne bi silila vanjo), sama prišla do nje. Taka je in taka je bila vedno.
Načeloma, torej v sporazumu sama s seboj, vedno verjamem staršem. Če je mama rekla, da ji je bilo rečeno, da je otrok umsko prizadet, če ne bo opravil tega testa, ji to verjamem. Ker vidim veliko neprimernih reakcij iz vseh strani, tako iz strani staršev, kot zdravnikov, pa tudi medicinskih sester, kot oseb prvega stika.

lp
Tanč