predrage veterinarske storitve
Ali se tudi vam zdijo veterinarske storitve zelo drage? Zadnjič sem dala za pregled, cepljenje, tablete proti glistam in ampulo proti bolham 50 €.
S tem, da damo na mesec za psa in mačka nekaj čez 70€ za hrano
Sploh v teh časih se mi zdi, da je “pravilna” skrb za živali že hud nadstandard, saj pomoje si večina tega žal ne more privoščit. Še meni je včasih težko toliko dat, pa nam ni hudega, nismo pa potratni…..
Se mi zdi, da bi morale biti storitve (predvsem veterinarske), ki so nujno poterebne za dostojno življenje naših domačih ljubljenčkov cenovno bolj dostopne, ne da se bajno služi na ta račun, po drugi strani pa jih veliko ne “vzdržuje” tega ravno zaradi cen.
mislim ej…in zakaj bi nas morali veterinarji napolno oskubljati ???torej če smo ljubitelji živali nas lahko oberejo do kosti !!zato pa je toliko zavrženih živali!če bi bile storitve ceneje potem bi si ljudje (razen velikih oboževalcev živali) lažje privoščili zdravljene psa,mačka in ga ne bi ob prvih znakih bolezni pustili na cesti!!
meni je vse jasno ampak malo pomisli, kdo si to s to revno plačo lahko privošči ? no razen veterinarjev seveda!
že en mali pregled stane od 50eur dalje da ne govorim o kakšni operaciji in drugih stvareh
dejsto je da je vse to predrago in zato se marsikdo odloči da se živali znebi kot pa da jo da zdravit-na žalost
Čisto narobe. Marsikdo bi se moral odločit ne imeti živali, v kolikor ne zmore ali noče pokrivat pripadajočih stroškov. Nihče nikogar ne sili imet živali. Nikomur ni nujno potrebno imeti živali. Tisti pa, ki jo nameravajo imeti, se morajo o vsem tem pozanimati PREDEN si žival pripeljejo domov. Torej?
se strinjam z YO, vendar pa po drugi strani veterinarji res nimajo cenika po katerem delajo.Sem jaz zadnjič peljal psa v Postojno na kliniko pokazat uho (zunanji del) pa mi je rekel. da ne ve kaj bi to bilo, vseeno pa je napisal mazilo (kortikosteroid)….vse skupaj je trajalo (s plačilom vred) 10 minut-cena 45 eur, stroškov ni bilo nobenih, razen urna postavka, torej imajo v Postojni 270 eur na uro, oz. 2160 eur na dan, oz. 47520 eur na mesec, bi zaslužil vet. samo za preglede (brez materialnih stroškov (no listič papirja za recept).
To je pa res zelo, ZELO drago.
Se popolnoma strinjam z Yo! Če nimaš denarja za vzdrževat žival, je ne imej! Kaj tukaj ni jasno?
In ja, veterinarji IMAJO določen cenik oz. približen cenik, ki jim ga predpisuje VETERINARSKA ZBORNICA! Torej imajo določeno minimalno ceno določene storitve in pod tisto ceno, ne smejo storitve opravit! Seveda je cena odvisna še od regije in ugleda veterinarja. In znano je, da nekatere veterinarske ustanove imajo višje cene (Fakulteta, Bolnica Postojna), kot recimo manjše ambulante. Pa pozabljate, da država nabije davek na vse storitve in to kar 20%! Pa računajte, da tudi zdravila in vsi pripomočki stanejo. Npr. samo program za RTG (kjer se slike shranjuje na računalnik in se ne razvijajo) stane okoli 10.000€. To je vse treba vzdrževat in nabavljat novo aparaturo! Torej veterinar ne dobi celotno maržo (ki je običajno okoli 30%), ker je treba še vse mašine vzdrževat, plačevat položnice, … Tudi veterinarji morajo od nečesa živeti!
Pa v razmislek: koliko porabite pri frizerju, avtomehaniku, …
Mislim, da mnogi živite v nekem rožnatem svetu, kjer bi nas morali samo zato ker imamo radi živali obravnavati drugače.
Upoštevajoč vse kar je napisala fiamma, kako bi pa vi, če bi bili veterinar in bi morali sami nabaviti vso opremo, plačati vse davke in prispevke, nabaviti zdravila, plačati tehnikom plače itd. zaračunali ljudem in obenem tudi obdržali delujočo ambulanto, ki se ne bi utopila v dolgovih?
Se strinjam, nekateri veterinarji res nabijejo ceno, sploh če gre za priznane klinike, veterinarje, ampak saj se enako dogaja tudi v privatnem človeškem zdravstvu v tistem delu, ki ne črpa denarja od države.
Veterinarstvo in naše zdravstvo nista enaka, nista primerljiva. Prvo državnega denarja ne dobiva nič, drugo ga (vsaj pri nas, v ZDA recimo, brez res dobrega zavarovanja lahko v enem vikenu v bolnici pridelaš račun za več tisoč dolarjev, pa gre za ljudi).
In ja žival je luksuz. Nihče nas ne sili, da jih imamo. Samo zato ker imamo živali radi, to še ne pomeni, da se nam morajo motati pod nogami, če si tega ne moremo privoščiti. V takšnem primeru se v prid živali odločimo, da je ne bomo imeli.
Me pa pri nas moti ena druga stvar, ki ima pa v tujini mogoče marsikje boljšo prakso. In sicer veterinarske storitve za društva, prostovoljce in nikogaršnje živali, za katere želijo poskrbeti. Ne gre za lastniške živali, ne gre za luksuz … Glede na sicer precej navite cene nam, bi lahko njim večkrat dali kak malo večji popust …
Ah ja …. Jaz se pa strinjam z uvodno ugotovitvijo. Predvsem so predraga farmacevtska sredstva. Farmacevtske družbe, ki proizvajajo zdravila za pse, proizvajajo tudi zdravila za ljudi. Ta so še dražja – ker si družbe s svojim lobiranjem lahko privoščijo državam računati močno previsoke vsote denarja. Zdravila za pse plačujemo posamezniki sami, zato je dobiček družb tu nekoliko manjši, a še vedno velik. In poleg vsega, ste že našli ampulo proti klopom, ki bi bila 100-odstotno ali vsaj 90-odstotno zanesljiva, torej vredna svojega denarja?
In ja, tudi zdravstvo je predrago. Kar gre velikokrat na račun zdravil in opreme – spomnimo se afer ob nabavi operacijskih miz v Kliničnem centru. To je naš denar. Moj, tvoj, vaš. In zaradi “lobiranja” (v bistvu bolj korupcije kot lobiranja) ga porabijo toliko več, kot bi ga sicer.
Imam pa močan občutek, da bi, če bi uvedli npr. obvezno zdravstveno zavarovanje za pse, veterinarske storitve postale še dražje. Ker bi tudi veterinarske klinike lahko začele odirati državo.
Res je gre za osebno odločitev vsakega posameznika, ki v zameno za svoje delo ne zahteva ničesar. Prostovoljci namreč niso plačani, poleg tega pa srbijo za živali, ki niso njihove in so si jih omislili in zapustili drugi ljudje. Na svojih plečih torej nosijo in poskušajo popravljti napake drugih. Sama iz osebnih razlogov nisem članica nobenega takšnega društva, jim pa priznavam tiste zasluge ki jim grejo. In to nikakor ni luksuz, luksuz je tisto, kar presega potrebe, razkošje – pomoč drugemu ni luksuz ampak nuja, sploh v časih v katerih smo.
In še eno bolj na splošno. Za prostovoljstvo nikakor ne potrebuješ sredstev. Da obiščeš ostarelo osebo in ji polepša dan, obiščeš romsko družino in jim poskuša razložiti kako naj boljše poskrbijo za svojega psa tudi ne, prav tako prav nič ne stane, če se obišče bolnega otroka v bolnišnici ali pomaga v trgovini s pravično trgovino ali daruje kri. Stanejo pa seveda operacije, stane nabava zdravil za afriške otroke, stanejo makaroni za merkatorjevo košarico za rdeči križ. Ampak to ni luksuz, je prej velikanska beda.