“PREDNOST”
ZANIMA ME NASLEDNJE:
IMAM SINA INVALIDA-5 STOPNJA IN SEM NAZADNJE NA PEDIATRIČNI KLINIKI ČAKALA CELO URO, KLJUB TEMU DA SO MALI PACIENTI, KI SO PRIŠLI ZA NAMI ŽE BILI NA VRSTI.
KER SE JE SIN ŽE NAVELIČAL, SEM ŠLA LEPO VPRAŠAT, ČE JE SLUČAJNO POZABILA NA NAJU, AMPAK MI JE “PRIJAZNO” ODGOVORILA DA BOMO RAVNO NA VRSTI.
ALI NAJ BI NAS VZELI VSAJ MALO NAPREJ?
KAJ MENITE VI?
hvala in lep dan
irena
Irena,
če sem prav razumela vaše pisanje, so vas tisti, ki so bili za vami prehitevali ali kako? V tem primeru bi morali zahtevati in ne prijazno spraševati kdaj boste na vrsti.
Osebno pa menim, da bi se povsod morali držati ure, ko ste naročeni. Če bi bilo tako ne bi bilo slabe volje pri nikomer, tako pa … Verjamem, da dobro poznate stiske večnega čakanja – kot da nas nekdo vleče za nos. Tudi sama sem velikokrat čakala – včasih mi je šlo že na jok. Pa ne zato, ker ne bi delali, pač pa zato, ker mi ni bilo jasno – zakaj lahko “nekateri” vstopajo skozi stranska vrata.
Torej, vesela bi bila, če bi vsak dobil uro in bi se te tudi držali (vsaj približno, recimo da smo tolerantni do 15. min.)
Lep pozdrav
Francka