Predlagan izračun višine preživnine
Pozdravljena,
po moje reazultati niso najbolj realni. Je nekaksen priblizek, ki pa ne odraza dejanskega stanja.
Lepo je da si se potrudila za to tabelo, po moje zato nimaš nekih povratnih informacij, ker preveč odstopa od dejanskega stanja. Predvsem pa manjka izračun za več otrok, saj je le v manjpih primerih preživnina samo za enega otroka. In po moje Excel tudi ni najbolj primeren program za tako zapleten izračun. Predlaga, da se povežeš z nekom, ki ima izkušnje pri izdelavi prograov, ti pa podajaš ideje in načine izračunov.
Brez zamere
Saj to je čisto v redu povratna informacija – da preveč odstopa od dejanskega stanja. Ne pričakujem povratnih informacij, ki bi mi povedale, da je tabela super. Takih pravzaprav ne rabim, saj me ne bi gnale v to, da tabelo popravim, izboljšam, dodelam. Če mi povratna informacija pove, kaj ni v redu, je to fajn, ker potem vem, kje oz. kaj popraviti. Hvala! 🙂
Ma saj ne vem, kako bi ti povedal. Primer. Če vneseš najemnino 300 eur pri obeh za najemnino stanovanja mi pride preživnina 288 Eur. Če vnesem najemnino 0 Eur, ker sva pač lastnika vsak svojega stanovanja mi prede preživnina 31 Eur. Ne vem, le je to primeren razkorak. Najbolje če najdep nekoga iz socilane ali nekoga ki se ukvarja s preživninami. Tudi mi ni najbolj jasno kaj je to pojmuješ mamin in očetov prispevek za otroka? A to koliko dasta za otroke v deležu preživnine?
Glej, jaz zneska najemnine ne bi spreminjala, tudi če si lastnik. Pod to najemnino je mišljen fiksni strošek za “streho nad glavo”. Če je ta “streha” tvoja last, imaš stroške z vzdrževanjem, po možnosti še kak kredit… itd. Če pa “streha” ni tvoja, je strošek najemnina. Tudi ne bi spreminjala višine tega stroška, ampak bi enostavno določila, da toliko ljudi rabi tako stanovanje. Če imajo večjega, kot ga rabijo, je to njihov problem (si pač lahko privoščijo), če pa imajo manjšega, je to spet njihov problem (pač prišparajo). Moj predlog je, da bi se splošno ocenilo, koliko stane “streha nad glavo” za določeno število ljudi v skupnem gospodinjstvu.
Res pa je, da so stroški bivanja po regijah različni. Ampak to je spet stvar izbire – vsak lahko izbere, ali bo živel ob morju ali v Prekmurju. Vsaj hipotetično. Vsak ima na izbiro si privoščiti razkošje ali prišparati za kaj drugega.
Ja, mamin in očetov prispevek za otroka je delež preživnine, ki ga prispevata vsak glede na svoje prihodke – nekako tako, kot v družinah, kjer živijo skupaj in kjer preživnina ni določena, ampak vsak preživlja svoje otroke po svojih zmožnostih. No, vsaj tako naj bi bilo.
Izhajam iz tega, da po ločitvi ne bi smelo biti bistvenih sprememb glede preživljanja otrok. Seveda je živeti sam ali sam z otroci v vsakem primeru dražje, ampak te povišane stroške bi morala občutini oba starša enako, ne samo eden. V resnici pa se dogaja, da večinoma po ločitvi eden potegne ta kratko, drugi pa ta dolgo – v nekaterih primerih on, v nekaterih pa ona.
Vsi govorijo o tem, kako po ločitvi otroci ne smejo biti prikrajšani. Mi lahko kdo razloži, kako to doseči. Če so povprečni dohodki obeh starše po 1100 Eur/mesec ali pa še manj, kako urediti da otroci ne bodo prikrajšani. Vse se dvojno plačuje po novem, kako potem urediti da otroci ne bodo prikrajšani. Eno so želje drugo realnost na žalost.
Tabela: v vseh primerih še zdaleč ni tako, da se vse plačuje dvojno. v mojem sem samo jaz plačevala najeno stanovanje, ker se je moj ex preselil nazaj domov, kjer je še vedno. v 12 letih je bil njegov edini strošek za stanovanje napolnitev cisterne za ogrevanje (to so njegove besede), moj pa plačevanje najemnega stanovanja zase in dva hčeri. ni tako malo takih primerov, kjer se en odseli v najemniško stanovanje, drugi pa domov k staršem. meni se, recimo, zdi nefer, da tisti, ki živi doma in v resnici ne prispeva nič k stanovanjskim stroškom – vzdrževanju hiše/stanovanja vseeno v pzahtevku za preživnino našteva te stroške, pa naj bo to katerakoli stran.
Kakorkoli gledaš so dvojni stroški. Tudi vzdrževanje hiše in okolice ali lastniškega stanovanja. Če že ni direktnega stroška je bil pa storšek investicije. Dvojni računi za elektriko, telefon, internet, komunalo. Vse je dvojno. A kdo kaj plačuje itd…. niti ni tako važno. Bolj me boli to, da si ljudje in država enostavno nepriznamo, da otrokmo ne moremo nuditi enako kvalitetnega življenja kot pred ločitvijo. Izjema je tistih nekaj odstotkov, ki zaslužijo dovolj da se jim to ne pozna. Zdi se mi absurd, da se pač zmeraj izhaja iz stališče, da otroce ne smejo občututiti razlike, pa vsi vemo da jo in še kako. In enostavno ne gre drugače kot da j občutijo, vsi jo občutimo.
v večini primerov ja, se ap zgodi tudi da ne, da je iz družine odšel največji zajedalec in da ima po njegovem odhodu družina dejansko več denarja kot prej. če bi jaz imeal doma mošekga, ki pije, recimo, pa kadi, pa je meso (ki ga mi bolj ne kot ja) bi bil to kar dober finančni zalogaj. :))) sicer zdaj imam enega podobnega, tako da jasno vidim kako je če sta v družini dva odrasla in če je samo eden.
Katarina73,
seveda so primeri zelo različni in grem stavit, da je v več kot 50% primerov vzrok za ločitev finančni nered v skupnem gospodinjstvu. Nekje moški preveč zapravijo za cigarete, alkohol, avto ali kaj drugega, drugje ženske za čevlje, oblačila, kozmetične salone… Otroci pa dobijo, kar po vseh teh stroških ostane od skupnih dohodkov.
Tudi po ločitvi se finance nič ne uredijo, ker ni nobenega modela, po katerem naj bi se določevale pravične preživnine, ampak gre spet po principu “ko je jači” …kot na divjem zahodu. Dokler je vseeno, kdo pije in kdo plača, niti ne more biti drugače.
reka: recimo, da naj bi starši na prvo mesto postavljali otrokove potrebe. s tem ne mislim poln hladilnik, nov računalnik in en kup interesnih dejavnosti, pa polno omaro oblek. zadovoljevanje otorkovh potreb … no, res je, ni tako enostavno kot se zdi na prvi pogled, ker veliko staršev misli, da če sami česa niso imeli – in pri tem gre velikokrat za materialne “potrebe” – da morajo imeti njihovi otroci. in potem se dogaja kar se dogaja … polne omare oblek, prepoln hladilnik, en kup int. dejavnosti, igrač malo morje …. čustveno pa se otroke pušča podhranjene. to kar si ti naštela to so vse materialne potrebe, nič od tega človeka ne osrečuje in ne zadovoljuje, a žal tega ljudje ne vejo.
v moji družini – govorim o svoji primarni družini – smo bili na prvem mestu otroci. če je oče svoj denar zapil in zapravil, je mama vse dala nam otrokom. sama sem rekla, da ne bom nikoli kot moja mama, ki je leta in desetletja hodila v istih krilih in čevljih, a sem postala točno kot moja mama. na prvem mestu so mi otroci. seveda hčeri nimata polnih omar oblek, imata jih kolikor jih potrebujeta, želim pa, da obiskujeta šolo, ki si jo želita narediti in za to gre zdaj največ denarja. gre ga dosti tudi za naš dom, za hišo, ki sem jo kupila, a v njej živimo vse tri in zdaj za njiju delam sobo, ki je nikoli nista imeli – svoje sobe, ki je za določeno skupino ljudi simbolni pomen prestiža (moj otrok ima svojo sobo ali še bolje vsak od otork ima svojo sobo – to pomeni, da imamo veliko stanovanje in da ima vsak svojo intimo, srečamo se pa samo pri tv-ju in pred hladilnikom).
vedno se morajo postaivti prioritete, vrstni red stvari. če tega ni nastane kaos. kaos nastane tudi če se prioritete močno razlikujejo, če je tebi npr. pomembno, da imaš v hladnilniku na izbiro 3 vrste salam in 2 vrsti kruha itd, meni pa je to povsem nepomembna stvar, pomembno pa mi je, da se izobražujem in za to namenim največ svojega denarja. mislim, da je to lestvico prioritete veliko lažje naredit in dogovorit v enostarševski družini, ker otroci svojih lastnih pomembnih potreb nimajo (ne govorim o tistih normalnih), starš pa ej tisti, ki določi, katere potrebe so za družino pomembne prve, katere druge, itd. za ene je morje najpomembnejša potreba poleti, za druge – recimo zame – morje kot potreba sploh ne obstaja.
ko mi kdo reče, da njegov otrok nosi same znamke, da ima nov komp, da hodi tja in tja, ob enem pa ta starš komaj preživi mesec ali si še sposoja denar se resno vprašam čigave potrebe ta starš zadovoljuje. če imaš toliko, da lahko otroku kupiš drage obleke je to povsem nekaj drugega kot če nimaš za kruh, otorku pa kupiš npr. originalne krokse samo zato, da skupini, v kateri se z otrokom giblješ, lažeš, da si dobro finančno preskrbljen. recimo. otroku je čisto vseeno kakšne krokse ima samo da so mu dovolj veliki.
Katarina73,
povsem normalno je, da imamo ljudje različne prioritete in nihče ne more nikomur vsiliti, kaj naj bo njegova prioriteta. Lahko se odločaš le zase, nikakor pa ne za druge.
In ravno v tem je problem, ker nekateri ex želijo svojim ex vcepiti neke svoje prioritete, ki so včasih lahko razumne, včasih pa tudi ne – oziroma nekomu so razumne, nekomu pa ne.
Zato nima smisla govoriti o tem, kaj je pomembnejše in kaj ne, ker itak niti dva človeka ne bosta prišla v prav vsem do skupnih točk, še najmanj pa dva ločenca oz. ex partnerja.
Zato se mi zdi tudi nesmiselno določati preživnino glede na otrokove potrebe, ker te potrebe, kot si sama napisala, določamo starši – in še to različno. Eden od staršev določi ene otrokove potrebe, drugi pa druge, in smo tam. Kaj pa zdaj?
Na koncu pa je vedno tako, da otrokom nudimo, kolikor zmoremo, in ne toliko, kolikor so njihove potrebe – vsaj večinoma…, razen v družinah, kjer je denarja res dovolj za vse take in drugačne potrebe. Seveda pa govorim izključno o materialnih dobrinah in potrebah, saj smo v temi o preživnini. O čustvenih potrebah je treba odpreti novo temo, če želi kdo o tem… 😉
Glede TEBALE S PREDLAGANO VIŠINO PREŽIVNINE pa javljam naslednje:
Ker je stara tabela pomanjkljiva v tem, da ne obravnava družin z več otroki, sem sestavila novo tabelo, ki vključuje tudi število otrok. Možno je tudi vnesti različno število otrok za mamo in za očeta, saj je nekaj družin tudi takih, kjer ima eden od staršev že od prej otroka (ali več otrok), drugi pa ne…
Če nova tabela koga zanima, naj mi piše na [email protected], da mu jo pošljem.
reka: se delno strinjam. poznam primer, ko je žena po ločitvi ostala na bistveno nižjem finančnem stautsu kot je bila v zakonu. ne da bi sama recimo pljunila v roke in se potrudila zadovoljevati svoje in kao otorkove potrebe, ona je zahtevala tako preživnino, ki je bila evidentno prenapihnjena. razlog: če je otrok pred razvezo lahko nosil drage obleke jih ima pravico nosit še naprej. – seveda jih ima pravico, ampak za to njegovo pravico sta pa dolžna poskrbeti oba starša. pa ne bi ona naredila kaj v tej smeri, ampak zahteva da to naredi izključno oče otroke.
Zakaj iznicujes varstvo otroka? Pri nas, ce zaposlis RUSKINJO, da biva pri tebi in je torej nekdo tudi ko ti delas, z otroci in pazi na njih, placas (z davkom in zavarovanji) minimalno 4.500 eurov -ruskinjo, domacinko pa racunaj z min 6000 euri! Ce bi hotela delat to kar sem prej in kar znam, bi potrebovala eno taksno. Z otroci se ne bi poznali, ampak zasluzila tudi ne bi dovolj da bi jo placala in bi se ziveli ;).
A je torej skrb za otroka djabe? Delo z otroci je nasa NAJVECJA odgovornost, kajti od nase vzgoje in odnosa z otroci zavisi njihovo celo zivljenje in ce ga ze moski iznicujejo in razvrednotijo, zakaj to pocnete zenske????? Vredna je dooosti vec kot tistih 300 eurov, ki jih dobivate po otroku!
Pa naj imajo moski SAMI (brez mamic in atekov) otroke in si naj najdejo dvojno zaposlitev – pri nas si lahko samohranilstvo privoscijo samo brezposelni socialni primerki, arbajteri, karieristi pa niti v sanjah ne, ampak ti znajo bolj cenit zensko, vzgojiteljico otrok – kot pa ti. Ce bi moj imel otroke, bi bil danes ze brezposeln in socialni primerek (meni na plecih haha), ker ga nobena sluzba ne bi cakala vec kot 3 mesece na leto, verjemi mi. In vse se, splosno znano je, kako smo zenske slabse placane. Za zensko je placa jurja ze lepa placa, za moske se lepa placa zacne od dveh jurjev (malo pretiravam, ampak tako to je).
Skrb za otroke, vzgoja, varstvo otrok – to je se kako zelo vredno, dosti vec kot pa tistih par ficnikov, za tisto naj poskrbi stars, ki nima vsak dan obvez do otrok in ni vezan na cas.
Pises sama, da je dosti otrok osamljenih, se ne poznajo s starsi – ampak to potem sploh ne gre skupaj, it delat in bit z otroci.
Naj placujem varusko 15€na uro? Ali naj jih pripeljem k tebi, ker to itak nic ni vredno, mi bos verjetno se hvalezna za to da jih bos imela ;)).
Kako naj urede vse samohranilke brez oma-varstev, ki delajo v nocnih, cez vikende, v dveh, treh smenah? Ne pozabi da niso vse matere pubertetnih/samostojnih otrok, ampak je dosti mam z majhnimi otroci, dojencki, ki so pogosteje bolani, dandanes so sluzbe se vecji riziko kot pred 15.leti, tempo je se hujsi, ce gres v bolnisko te gledajo postrani vsi od a do z.
Pravis: ce lahko oce, naj tudi mati.. Skrb za otroka, locenih starsev, je 99% na tistem, pri katerem otroci ostanejo, zakaj bi se torej potem kar naenkrat finance enakopravno delile?
Zakaj pa tvoj eks ni prevzel polovice vseh obveznosti do hcera?
Ves, sem slisala za zenske ki hodijo po cele dneve delat za 500 eurov place, otroci pa sami doma in pri babicah (Hvala Bogu da vsaj ti obstajajo), samo a ne bi bilo boljse ce bi oce otrok placeval se teh 500 eurckov za njo in bi se mati lahko posvetila tem svojim osamljenim otrokom, zase pa bi sla se dodatno kaj postorit v casu ko otrok ne bi bilo doma?
Ce je torej otrok prej nosil firme, ne pises o socialnem problemu, ampak o paru, ki si je lahko privoscil! Zakaj bi bilo potem ocetu tezko placevati mesecno neko primerno prezivnino, ki zajema hkrati tudi kavbojke za otroka po 150 eurov in bundo za 600, ne kapiram. Saj pa je vendar to se zmeraj NJEGOV otrok. Ali, ko se loci oce od zene, se loci tudi od otrok? Tocno tako namrec ti tretiras, ko pises. Pa daj no, saj si mama in ves kolko zenska da za svojega otroka. Koliko gre, rajsi je sama lacna kot da otrok ne bo imel za jest.
Hkrati pa zagovarjas nizke prezivnine. PREZIVNINA NI NIKOLI PRENIZKA, ce gre res za otroka! Ce ne drugo, se spara in poslje otroka za leto v Anglijo na solanje, ali se mu placa iz tega denarja soferski, ima morda, ce nosi ocala, za laser operacijo ko bodo oci zrasle itd. Denarja NI NIKOLI PREVEC, ne morem verjet, nikoli ne sme bit prevec denarja za lastne otroke – ce dobivas od njih fidbek! In vec je vredno da imajo otroci nekoga od starsec doma, kot da so sami ali s tujimi varuskami.
Ne stekam tega: ce ima moski 7 jurjev place in dva otroka, zakaj bi mu bilo tezko dajat skupno 1.500 eurov za oba otroka, pa ne glede na to ce mati ima place 500 ali 1000 eurov.
Kako bi ti uredila, da bi mati, recimo medicinska sestra ali prodajalka ali kelnarca ali sefica oddelka financ neke banke ali menedzerka ali npr. zaposlena v privat firmi kjer je del. cas od 9h do 18h in ko so rukerji do 23h, lahko dodatno delala? Prakticen primer, ce gre.
NoNi: ne zagovarjam nizkih preživnin, nasprotno. zagovarjam realne. je pa res, da sem najbrž po vseh teh letih skrbi za hčere padla v samoumevnost, da moraš za otroke poskrbeti sam, sploh če tisti drugi nima interesa.
gledam iz svoje perspektive. tudi jaz bi lahko ostala za šankom ali v tovarni za trakom ali kot čistilka, pa bila veliko več s hčerama kot sem bila, ker sem se odločila, da zaradi tega, ker živim sama z njima, ne bom opustilasvoje želje po izobraževanju in plezanju po karierni lestvici. zato sta bili dosti sami doma (ne pozabi, da sem ostala sama z njima ko sta imeli 2 in 4 leta), postali hitro samostojni in posledično tudi neobremenjeni z mojimi pričakovanji, neizpolnjenimi željami, itd (o tem pišem na svojem blogu). zato, ker njun oče ni hotel skrbeeti za njiju oz. je skrbel samo toliko kolikor mu je določil csd, kasneje sodišče, še ne pomeni, da jaz lahko dam roke v luft in čez leta pokažem s prstom nanj češ “ti si kriv, zaradi tebe nisem mogla v šolo, zaradi tebe sem ostala tukaj kjer sem …”. za svoje življenje je odgovoren vsak sam. ja, seveda bi mi bilo lažje, če bi pol skrbi zanju prevzel on, ampak je ni, me smo pa vseeno preživele in jaz vseeno uresničujem svoje ambicije. če pogledaš s tega zornega kota .. kdo zaboga pa ti lahko prepreči uresničitev tvojih želja? kdo je močnejši od tebe? sej .. a ni to tudi ena klofuta tem staršem, ki ne skrbijo za otroke, ko vidijo, da drugi lahko skrbi zanje in še zase in gre naprej, medtem ko se marsikateri tak lolek obrača na istem mestu kot mačka, ko lovi svoj rep? ravno v tem je čar knjige RAZVEZANA MAMA, ker jo je napisala američanka, ki je po ločitvi s 4 otroki sama postavila na noge svojo familijo in tudi sama uspela. to se vse da, čeprav ti nekdo meče polena pod nogo.
ne zagovarjam pa tega, da je en od staršev doma. malo zato, ker rasem v okolju, kjer rje normalno, da odrasli delamo, malo zato, ke se otrok ne socializira doma, ampak zunaj, malo pa zato, ker ne morem verjet, da je življenjski cilj odraslega človeka lahko samo to, da je doma in gospodinji.
Sprasujes: kdo ti lahko prepreci uresnicitev svojih sanj? Noben clovek. Lahko pa ti ZDRAVJE.
Iz inata dokazovat bivsim ki ne skrbe? Napaka. Zdaj seveda, saj druge moznosti niti nimas.
Ampak bolje bi bilo propast in pol rect: ja, on je kriv, saj ni skrbel.
Samo to ni v nas, logicno in zal. A s tem jim krijemo ledja.
Moji prijateljici iz otrostva sta pa imeli mamo, ki je bila alkoholicarka. In ker ona ni skrbela za njiju, je oce vskocil in bil prva in glavna oseba za obe. ON ju je vozil v solo, ju oblacil, hranil, se z njima ucil. Mati je lepo pila in se ni pritaknila, po mojem se toliko bolj brezbrizno, ker je videla in vedela, da itak moz poskrbi. Zdaj vprasanje, zakaj moski ne skrbe za otroke. Morda pa hocejo videt kako zenski ne gre, pa pol kot resevalci vskocijo. Saj vemo, da imajo tipi radi nemocne zenske, ki jih potem ko neki vitezi resujejo. Jaz sem zdaj tudi zacela malo to igrat, se tak bogo nardim – ves kak se mi ponujajo hahah. Kmalu bom zacela verjet, kak sem nesposobna, pol pa sem v k… haha
Tebi je uspelo, ker so bili se drugi cas in ker se vseeno zivis v drzavi, kjer se vecina sluzb konca od 16h do 17h in ker si imela sreco, ker si se borila, imela moc, si tak karakter, a da ti je bilo vedno lahko – je nemogoce. Jaz zivim (in mnogo ljudi) v drzavah, kjer se vecina sluzb konca ob 20h.
V teh drzavah poznamo polovicen delovni cas, tricetrtinski. In od zaposlenih mam, recimo da jih je 60%, jih dela 40% polovicno. Torej samo 20% zensk dela poln delovni cas, pa verjemi, tiste imajo varstva fajn porihtana, babice in moze z taksnimi sluzbami da to gre. Vec otrok doma – vec zensk gospodinji. Lazje je delat z enim otrokom kot z dvema, se tezje je s tremi, stirimi itd.
Moj del. cas je prej potekal polno in turbo, bila sem sefica, danes sem namestnica sefice (ki je prevzela moje delo) in se to v polovicnem del. casu, s komenzacijo dela na domu.
Kar nekaj let je bilo moje privat druzabno zivljenje ena velika NULA, zamisli no, niti minutke zase, niti energije in prostega casa, da grem ven, se sprostim, cisto cisto nic. Je to zivljenje ki ga privoscis drugim zenskam??? Jaz nikomur! Danes dobim ca 60% nizjo placo, z otroskimi dobivam 3. Moj Biser ki je vzel seveda sedaj pridno se eno dodatno sluzbo a ima 24/7 fraj, dobiva skoraj 7. Zakaj bi zdaj on meni moral placevat tolko, kot jaz lahko dajem otrokom? Ne kapiram in tocno to si napisala. Skrbim za njih ko so bolani, kompenziram delo na domu z bolniskimi itd. Pridejo dobri casi, pridejo pa tudi zelo kruti in tezki – zakaj iznicujes to delo in trdis: finance fifti fifti, ker je nefer. Vecina moskih ne bi moglo ostajat doma z bolanimi otroci po vec tednov, kaj sele neprespane noci in tempom, ki ga imamo zenske. In ti tipi se sploh ne zavedajo preobremenjenosti zensk samohranilk, meni se kar zavrti ko se derejo da dajejo 100 eurov, podni so to zame res. Prezivnina mojih otrok 2.200 je zelo fer. Ti gledas iz svoje perspektive in izhjas: ce sem zmogla jaz, lahko se druge. To je egoisticno in iznicevalno gledanje na zenske samohranilke, hkrati pa ujckas lene in neodgovorne moske riti, ker verjemi, ce hoces drugim dobro in bolje, reces: borite se zenske za svoje pravice, ce meni ni uspelo, naj vsaj vam! Ker jaz si lahko samo mislim, kako ti je bilo v tistem casu tezko in ponizevalno, ko se je tvoj tako obnasal, ne do tebe, ampak do otrok! Delo z otroci je velika odgovornost, je ogromno odpovedovanja in to vemo vse, ki smo bile same, meni je delo z otroci dosti pomembnejse in vrednejse kot delo v sluzbi, ampak jaz to zelo cenim. Zenske ki so ostale doma (jih poznam v srednjem visjem in visjem sloju tu pri nas ogromno, malokatera sploh hodi delat) so zame isto kot tiste ki hodijo delat. Te zenske imajo svoje otroke v privat vrtcih, so popedenane trikrat bolj kot delovne miske in v manjsem stresu. Moje razmisljanje se je pac ocitno prilagodilo temu kar vidim tukaj.
Jaz razmisljam ravno obratno, zenskam ki so na slabsem pomagam z nasveti, kako najbolje poskrbijo zase in za otroke, ne gledam: slus, ce lahko jaz tako (sem imela prekleto sreco za del. mesto, drugace bi bila danes isto socialen problem), mores ti tudi. Ker vem, da bo vecina mam storila VSE za dobro svojih otrok. Ampak ocetje pa ne in tu je hakl, naj se oni vec brigajo, ce so vendar enakopravni starsi, alooo.
Zadnje kaj pa bos BILOKDAJ slisala pri meni je, da bom stopla na stran moskega, pa da je to moj naj prijatelj ki ne bi skrbel za otroka ali en znanec na cesti, sodelavec.
ne, NoNi, ne iz inata. to nisem jaz napisala. napisala sem, da ti na poti do svoje sreče in uspeha ne sme stat nobena prepreka, niti dejstvo, da ostaneš sam z otroci.
seveda je težko biti sam. ok, tukaj govoriva o starših, ki skrbijo sami za otroke, medtem ko se drug veselo sonči. kaj pa vdove/vdovci? jaz pač gledam navse nas podobno. ja, lahko je pokazat s prstom na tistega drugega in rečt “ej, jaz ne bom to in ot in to, če pa bom, pa hočem, da to plačaš, ker dleam namesto tebe”. kaj točno pa imaš od tega? sama sem rasla v dvostarševski družini, v kateri sem vidla očeta bolj ko ne spat, razgrajat in težit, vse torje v alkoholiziranem stanju. za nas otroke je skrbela mama. pa? drugega kot to, da je vlekla voz, ji ni preostalo. raje je bila z njim, ki je kljub temu včasih popazil na nas in kaj naredil doma, kot da bi se ločila in bila resnično sama z nami.
ti izhajaš iz svojega okolja, jaz izhajam iz svojega. preživnine, ki jih ti vidiš so za naše razmere nedosegljive. se pa strinjam in to itak vedno poudarjam, da so naše preživinne nevredne dostojnega preživljanja otrok, socialni sistem pa je itak narejen v prid preživninskemu zavezancu. ker smo starši, ki skrbimo za otroke, tako okupirano s preživetjem, se nas seveda ne vidi, ne sliši in potemtakem imaš občutek, da nas ni.
sama ne maram ljudi, ki jamrajo. ok, če imaš slab dan, če ti gre vse narobe, to zaem ni jamr. če pa samo jamraš kako ti je bed, ne narediš pa nič za to, a bi se iz tega sam izvlekel … tega pa ne maram. ja, če sem lahko jaz, lahko tudi kdo drug. ne tako kot sem jaz, moja pot je le moja, ampak da se. da se marsikaj, če imaš v sebi odločenost, da boš uspel, da si sposoben. sej se ne gre za to, da bivšemu dokažeš, da lahko, gre se tudi za to, da sam sebi dokažeš, da zmoreš, da otroci vidijo da se da. lahko je s polno ritjo srat, umetnost je živet ob praznem hladilniku.
in ko praviš o delovniku …. na gradbiščih sem delala od 7-19. pred tem pa kot komercialist na terenu … veš kako se dela, a ne. + večerna šola. sploh ni bilo vprašanje ali lahko in ali so otroci lahko sami. jaz lahko in otroci so bili lahko sami. dejstvo je, da sta ostajali sami doma z vstopom tavelike v prvi razred, torej 6 in 5 let. zaupanje je bilo ogromno in nista ga zlorabili. ne predstavljam pa si, da bi bila gospa, doma ali s polovičnim delovnikom in non stop z otroci. hvala, ne hvala. 🙂 ampak to velja zame.
Jaz bom pa samo svoje mnenje podala,glede teh mater ki zahtevajo preživnino plus še dodatna vlaganja(finančna),ki so doma 24/7,ki imajo otroka v vrtecu(plača ga socialna)ki so zdrave,sposobne…a vendarle prelene(ne ker nimajo varstva,ali nimajo zdravja ali pa kak drug razlog,da ne gredo delati),da bi vsaj poklicale,za službo,za katero sta ji dva dobrosrčna človeka povedala.Ta služba je dejansko pred vrati-dobrih 300 metrov stran od njenega prebivališča..Ob taki službi,bi lahko vsaka ženska sanjala,da jo ima tako blizu in dobesedno 8 urni delavnik vsaj z mačje perpektive na očeh otroka(kljub varstvu dedka in babice)….
Kakorkoli,pravično je,da se določi visoka preživnina,za tiste mame,ki redno hodijo v službo,ki nimajo varstva,ki morajo same plačevati vrtec,stroške bivanja,hrane,oblačil in obutve,kajti ta mama v svoje otroke resnično vlaga-ne samo materjalno-ampak tudi finančno..in prav je da se očete,ki niso z otroki vsakodnevno,ne skrbijo zanje ali kakorkoli drugače vlagajo v otroke-določi sorazmerno primerna preživnina-torej polovico tega,kar da mama na mesec za otroka.
Ni pa pravično(moje mnenje in moje izkušnje)da mati zahteva visoko preživnino za otroka in celo še dodatna vlaganja za večje nakupe,če ima 24/7 časa,da nekaj naredi,da si službo najde,da gre delati in vse ostalo..zraven tega da še stike preprečuje(čeravno dogovorjeni),pride po otroka k novi družini na morje pred iztekom dogovorjenega preživljanja časa z očetom…hočem reči,razumem če je človek bolan in zaradi zdravstvenih razlogov ne more delati,razumem,če res nebi bilo službe mogoče dobiti,razumela bi če resnično ni varstva…ampak ne razumem pa lagodnost takih mam,ki imajo zdravje,varstvo in možnost dela dobesedno pred vrati in seveda da ne pozabim,da živi pri starših,ki bi za vnuka vse naredili-
No nekako sem se obrnila na pisanje najine zgodbe,z mojim partnerjem…Pa nisem ena izmed tistih “ta novih”,ki bi bila proti plačevanju preživnine,pa nisem tista,ki bi kaj imela proti “ta stari”..niti najmanj ne…tako kot spoštujem mojega pastorka,tako sppoštujem tudi njegovo mamo..jezi pa me dejstvo,da zahteva nekaj,kar za moje pojme nima pravice…Preživnina je namen tega,v kateri so vračunani vsi stroški in ti se delijo na polovico(realna polovica,pa tako ali tako ni nikoli realna ne za matere niti za očete)vsaj po zakonu napisano…Ne more pa nekdo reči,da vlaga tudi sam v otroka,če za oblačila,obutev,hrano,oddih,stroške bivanja in podobno plačujejo drugi-sam pa ne-od kje,če nima službe,nima financ?V tem primeru daje država in ne starš sam..in na špodlagi nove odkrite zadeve-dejansko starš vsak mesec,ki ne dela-dobesedno svojemu otroku odžira dediščino,ki bi mu pripadala po starševi smrti..drugi starš pa dela in varčuje,saj polaga na otrokov varčevalni račun vsak mesec redno in često(na to pa tako ali tako obstaja nevarnost,da otrok ne bo imel ničesar,ker drugi starš dela puf državi),plus da redno plačuje preživnino,celo večjo kot je bilo dogovorjeno in seveda da ne pozabim nabavo oblačil in obutve,hrane in pijače ter vse ostale stroške….pa povejte,je to pravično od starša,do otroka,za katerega skrbi in vzgaja?Te zadeve mi res niso bile nikoli jasne in mi tudi še vedno niso…
Ne glede na vse..mi je seveda pa najbolj hecno to,ko je čas daril in poklonov..ko zazvoni telefon in je prvo vprašanje..ali boš kaj prispeval za otrokovo darilo za božička ali pa ali boš kaj prispeval za moj rojstni dan-ja lol no zakaj pa bi,dovolj je,da se spomni na bivšo z lepim vošćilom-ni mu pa potrebno kupiti darila..kar pa se tiče darila za otroka kaj ni vsak starš dolžan pokloniti svoje darilo?No naj se drugače izrazim,kaj ni lepo,da vsak starš sam izbere in ga sam kupi za otroka?Zakaj bi moral en starš prilagati še svoj del financ in bi se na podlagi tega,drug starš šopiril,kaj sem mu kupil…tega ni potrebno,nikakor ne…je pa dejstvo,da preživnina bo večni problem,med ločenima staršema….pa a delata oba,ali pa samo en…
Mene resnično jezi,samo ta del mam,ki so nezaposlene,zaradi svoje lenobe in izgovorov da ni služb(kar pa sama država lepo podpira,saj ve da bo nekega dne nekaj imela 😉 )..ma madona,jaz sem po 12 prošenj ali več dnevno poslala,vsak dan znova in znova in nisem gledala ali je 3 ali pa 100km odaljeno-samo da jo dobim,sem si mislila in sem jo po vztrajnem pisanju in to zgolj po enem mesecu pošiljanju prošenj..zato mi nekdo ne more reči,da ni služb,da ni prostih delavnih mest-je pa res,da če boš gledal samo v okolici 20 km pa še za tja ne boš napisal prošnje jo lahko iščeš celo življenje in boš govoril,ja ne morem jo dobiti…je pa tudi res,da je fletn doma biti 24/7,pa iti dvakrat na mesec k frizerju,pa si nohte rihtat,pa na kavice hoditi-že že a na račun koga-svojega dela zagotov ne-ampak na račun nakazanega denarja ali države ali pa na račun očetov,ki prispevajo za otroka-ne pa za mamo…
Tako je moje mnenje pa če vam je povšeči ali pa ne-mi je vseen saj ima vsak pravico do svojega mnenje…