pred težko odločitvijo
Že nekaj časa prebiram forume kot so nezvestoba, ločitev, zaljubljeni…. Vem da mi nihče ne more pomagati s pravilnim odgovorom, tudi svetovanja ne bom dobila, mogoče mi bo vsaj lažje če se tukaj izlije duša.
Poročena sem 5 let, skupaj sva mnogo mnogo več časa. Imava se rada, navezanost po toliko letih druženja je neizbežna. Ima dva čudovita otroka, imamo se radi, seveda. Povprečna družina pač, srednje materialno stoječa, pred cca 3 leti smo kupili novo stanovanje, krediti za celo življenje. In v vsem tem prijaznem, ne vznemirlajočem se življenju, je vstopil on. Bil je vezan, do nedavnega, sicer brez otrok. Dobivala sva se občasno, samo za popestritev, brez obveznosti. Dokler skoz družanja, pogovore na chatu, maili….ni prišlo do velike spremembe. Zaljubljenost, ljubezen, načrtovanje skupne poti. Ne moti ga da imam otroke, želi si skupnega življenja z mano, zelo je zaljubljen. Zase pa…moja odloćitev je težja, zapustiti moža, ki ga imam še vedno rada (čeprav sem mu morala oprostiti tudi nekaj grehov), vendar do njega ne čutim več telesne privlačnosti. Ne morem se prisiliti v spolni odnos z njim (pa kakšnega pol leta nazaj ni bilo tako, vem, sliši se grdo, a to delajo vsi ki varajo, sex tudi z njim ni bil problem, do zdaj). Ne vem ali sem sposobna naredit ta korak, iti čez ločitev, otroke odpeljati k drugemu (mimogrede, srečal se še ni z njima). Nisem prepričana, če je ljubezen res tako velika, da bi dala to vse čez. Ker mož, ni hudega, zelo je prijazen, me ima rad, vse naredi, je pozoren, zelo hudo mu je ker sva se odtujila, trudi se. Ljubimca, imam ga tudi rada, prav tako je zelo nežen in pozoren, trudil se je da sva se lahko dobivala tudi ko je bil še vezan. Sex je seveda odličen in oh in sploh. In zdaj, vztrajam z možem, pustim ljubimca (bolelo bo do nezavesti), upam da boljši sex z možem, si bom našla novega za popestritev, ali se podam v novo življenje, v novo izkušnjo…morda pa me res čaka lepše in boljše življenje. Zadnjič sem prebrala, da ljudje nismo vezani na določenega človeka, z njim samo preživimo neko obdobje. Morda je moje obdobje z možem zaključeno in se lahko podam na novo. Po drugi strani, če grem v novo, mi bo žal za starim, utečenim, mirnim življenjem. Mi bo žal za starimi prijatelji, mi bo žal da morajo otroci to prestajati, sem slaba mama da jih pahnem v to, Bom umirala na obroke če ostanem? Saj vem, zmedeno pisanje, ampak tako je ta trenutek tudi moje življenje.
Ko smo v dilemah in oh in sploh, iščemo izgovore, prepotenciramo zadeve in želimo izhod z čim manj posledicami. Pride po vaganja, preračunljivosti,…
V prvi vrsti, potem pa še do vseh drugih – vprašaj se, kaj v resnici je neka zlata sredina in kaj sama lahko narediš, ne da so vpletene samo genitalije, temveč še zdrava pamet.
Ostro ? Sori, bo treba razumeti.
Odločitev je le tvoja in samo tvoja. Zaljubljenost takšne vrste je žal iluzija. Tako se zaljubljajo najstniki. V tvojem pisanju razberem žal samo ene vrste egoizem.
Povzročila boš veliko bolečine tako svojemu možu kot otrokom. In nikar se nekoč ne začudi če doživiš enako bolečino sama.
Zakaj?
Ker varaš človeka ki te ima rad, ker se skrivaš in lažeš. Dolgoročno pa draga moja to ne gre. Imaš kot praviš moža ki te ima rad in vse ostalo pa kljub temu iščeš nek adrenalin. Kar izvoli in nekoč se boš mogoče spraševala kako sem lahko to naredila ljudem ki so me imeli radi.
Lp
Sama si ne predstavljam biti v tvojem položaju, saj je moj prvi resni partner aktualen že 10 let, se mi pa ob prebiranju takih postov poraja veliko vprašanj.
Živimo namreč v družbi kjer ni več nobenih vrednot in kakor opažam je zelo težko najti pametnega partnerja pa vseeno se nekateri srečneži, ki so najdli še tiste redke primerke ravnajo z njimi “ko svinja z bučami”. Sama sem se že davnaj vprašala (glede na to da je moj bil zame prvi in sva skupaj že 10 let in posledično bi se verjetno najdlo kar dosti ljudi ki bi me bolj privlačili in me potešili kot moj) ali mi seks res toliko pomeni, da bi zaradi tega bila pripravljena žrtvovati svoje partnerstvo, ki pa mi drugače povsem odgovarja (ljubeči partner, dober odnos, pomoč partnerja, spoštovanje itd.). In moj zaključek je bil vedno da NE!! Zaradi 30min – 1h užitkov se ne bi odpovedala preverjenemu partnerskemu odnosu. Prvič mi seks ne pomeni toliko, drugič pa dober seks je v teh časih veliko lažje najti kot dobrega partnerja.
Eno je se predajati užitkom 30min – 1 h vsake toliko, drugo pa s tem človekom živeti ! In četudi je strast tako velika, se bo verjetno ohladila. Tudi s tvojim možem sta bila na začetku verjetno zelo zaljubljena in je bil seks fenomenalen in glej kaj se zgodi po 5 -tih letih. Kdo pravi, da ne bo s tem enako???
Odločitev je seveda samo na tebi, ampak ti priporočam da dobro premisliš preden se odločiš, če si res pripravljena oz. je ta nov vreden ločitve in vsega kar sodi zraven.
Globoko v sebi zelo dobro veš, da je to, kar počneš, zelo grdo do ljubečega partnerja in vajinih otrok. Tako, kot se zaljubimo, se tudi odljubimo. Cheti in maili pa zelo hitro poskrbijo za “odvisnost” od nekega odnosa. Kdor išče ta najde. Ne razumem, kaj bo novi tip “počel” s tvojimi otroci in kaj bo s tvojim možem, ki te ljubi. Se ti ne zdi, da je to, kar počneš all wrong? Pojdi globoko vase in se vprašaj, kaj se dogaja.
Praviš, da morda obstaja možnost, da te nekje čaka boljše in lepše življenje. Kaj si pravzaprav predstavljaš pod “lepše in boljše”? Da boš kot carica Milica ležala na svilenih rjuhah in žametnih povšterčkih, moški ti bo pa z deviškim avokadovim oljem natiral poroženele pete na nogah?
Ne vem. Ampak iz tvojih oh in ah fantazij o “lepšem in boljšem življenju” veje nekaj zelo naivnega, zelo krhkega, še posebej, ker se opira na najšibkejši in najpogubnejši člen v verigi – moškega. Kot tudi sama posredno nakazuješ, citiram: Ker mož, ni hudega, zelo je prijazen, me ima rad, vse naredi, je pozoren, zelo hudo mu je ker sva se odtujila, trudi se. Ljubimca, imam ga tudi rada, prav tako je zelo nežen in pozoren, trudil se je da sva se lahko dobivala tudi ko je bil še vezan. Sex je seveda odličen in oh in sploh. se zdi, da se zelo opiraš na moškega, da veliko hočeš od njega oz. da si precej enostranska pri svojem sesanju psihične in čustvene energije od njega. In moški, na katerega se ženska prisesa, moški, ki mora vedno dajati, biti vedno blizu, biti vedno razumevajoč in se vedno truditi za žensko, je praktično obsojen na “greh”. In tukaj ne gre nujno samo za svinjarije, ki so moškemu praktično drugo ime, ampak preprosto tudi za to, da moški svoji ženi (ali ženski) položi račun: “Evo, zdaj pa ti naredi nekaj zame!” In ko bo to storil tvoj oh in ah ljubimec, kaj boš takrat? Iskala boljše in lepše življenje spet nekje drugje? Spokala kufre in šla – tvoje plačilo za vse, kar si dobila, citiram: Ker mož, ni hudega, zelo je prijazen, me ima rad, vse naredi, je pozoren, zelo hudo mu je ker sva se odtujila, trudi se. Ljubimca, imam ga tudi rada, prav tako je zelo nežen in pozoren, trudil se je da sva se lahko dobivala tudi ko je bil še vezan. Sex je seveda odličen in oh in sploh.?
Mogoče je čas, da z možem začneš živeti novo obdobje, v katerem bosta oba postala nova človeka. Mogoče je čas, da novega ljubimca najdeš v možu. Da na moža IN NASE pogledaš z novimi očmi, skozi prizmo novih možnosti, novih kombinacij, novih zanimanj, nove komunikacije, novih dogodivščin, novih skupnih projektov. Mogoče ima vajina zveza še kaj potencialov za nova doživetja, za razvoj, za presenečenja, za nepozabne spomine. (Ali pa sta te sla po maščevanju za “moževe grehe” in užaljenost tako zaslepila, da mu hočeš na vsak način vrniti milo za drago?)
ja, sex, itak, ko si se dovolj zapletla, se ti je mož zagabil. To je logična posledica. Poskusi se postaviti v kožo svojega moža. Da bi se vse to, kar se je zgodilo njemu (ki revež niti ne ve, kaj vse ga še čaka), zgodilo tebi.
Verjetno si tako ali tako že šla predaleč, tvoj mož nima nikakršne možnosti več, če ga telesno odklanjaš. Še enemu je uspelo z dolgim jezikom razbiti družino.
Prav smešno je, kako so vse te zgodbe “razočaranih gospodinj” podobne.
Mož je imel svoje grehe. Zakreditiran ni uspel izpolniti pričakovanj. Gospa dama pa je pozabila na to, da se ne vara in ne skače drugemu v objem. Se ne kesa za to, da nepovabljeni zaliva njen cvet.
Ljubeči mož se trudi za odnos, poskuša “popraviti” svoje grehe, medtem ko gospa dama veselo skače po drugih genitalijah in opazuje trud njenega moža. Ja itak, ni dovolj. Ljubček je bolj sladek. Mož ostane celo brez seksa, ker se gospe dami gabi.
Ljubček ima vse, mož dobi samo trpljenje.
Ženska, ki vidi svojo družino, kot “povprečno” je ni vredna. Ni vredna svoje lastne družine, zato ji tudi ne pomeni veliko in jo je sposobna razbiti zaradi tretje osebe.
Dokler ne spoštuješ sebe in svoje družine, svojih otrok in svojega moža ali žene, jih nisi vreden in tudi ne moreš biti nagrajen z boljšim. To 100% drži.
Za vsakega prevaranega pa to ne pomeni, da mu bo bolje. Bolje mu bo samo, če se ne bo postavil v vlogo žrtve. Varalice naredijo škodo predvsem drugim, tistim najdražjim, za katere se jim pa itak fučka zaradi svojega bolanega ega (ja fučka se jim, slabiči so, ker ne morejo mimo svojih egoističnih, minljivih, nekajmesečnih ali nekajletnih “potreb”). To je tisto najhuje.
Škoda je omeniti, da je tudi v tem primeru “vsiljivec” finančno bolj uspešen od ubogega zakreditiranega moža.
Sorry za ostre besede, vendar so v tem primeru zopet še kako upravičene.
Ma kaki moz, pojdi k ljubimcu. Zdaj si ze skuhala kar si, stanovanje prodajta, odplacajta kredite, ti bos verjetno mogla vec obresti kot on nosit, glede na to da si ti kriva za razpad (iz moralnega stalisca), pa zacni znova s tem. Ce bos ostala v stanovanju, pa moza nekaj izplacaj za njegove vlozke do sedaj, nadalje odplacuj z novim. Da se, ce se hoce, finance so se najmanjsi problem.
Kaj se bos mucla z nekom, kjer seks ni to kar bi moglo bit, kar si zelis. Moz pa tudi ni neki as, ocitno te ne pozna niti malo – cuti da sta se odtujila, ampak ni pa sposoben videt dalje od vaju, ven, na splosno, na siroko.
Ne vem sploh zakaj kompliciras. Jaz bi takoj odsla. Kaksna ljubezen do konca zivljenja, to je velik larifari – kot tisto o princih na belih konjih, iz casov, ko smo bili eni in drugi odvisni in je bila ljubezen samo olepsana beseda za odvisnost, danes tega vec ni, danes se zivi. Si samostojna, si odrasla in svobodna. In ocitno si zgubljena, nesrecna, nezadovoljna, imas obcutek krivde, tehtas. Zakaj si to dovoljujes?
Bolje da prenehas igrat, lagat in varat, raje bodi to kar si in stoj sama za seboj. Zaljubila si se in ne glede na to, da bos zelo prizadela moza ko mu poves resnico, si ga ze itak prevarala in mu nadela nevemkolkokrat rogove, isto si lagala otrokom (kje si bla pa zakaj nisi bila z njimi), kaj ni lazje zacet znova ko gledas iz tega zornega kota?
Zdaj, nova veza – kaksna bo in ce bo trajala – tega pa nikoli ne bos mogla vedet, ce ne bos zivela. Lahko da bo trajala vecno, lahko pa tudi samo eno obdobje. Morda te bo to naucilo in bos v novi vezi delala bolj s pametjo kot s trebuhom. Samo zdaj, v tej vezi, je to prepozno. Ker zdrava veza to nikoli vec ne bo, ti bos pa vedno nekaj iskala in bos nemirna, cetudi s tem ljubimcem koncas.
Ce ne znas it dalje, se bos tolkla po glavi tako ali drugace, ce ostanes, ali ce odides. Namesto da tolko razmisljas in tehtas, se nerviras, stoj enostavno za samo seboj in delaj tako kot ti odgovarja. Otroci se bodo privadli, sploh ce se z njihovim ocetom dogovoris za deljeno skrbnistvo in imajo stike z obema priblizno enako.
Pa si ti dejansko pred “težko” odločitvijo ali samo teoretiziraš?
Upam, da po morebitni ločitvi ne pričakuješ ptičkov in rožic, ker zna biti zelo naporno. Vprašanje, če bosta uspešno prestala. Če vprašaš mene – ni denarja, da bi šla skozi tujo ločitev. Človek naj sam porihta svoje zadeve in svoje življenje, naj ne vleče še mene v svoje mučne vrtince.
Logično, vedno velja tudi obratno.
p.s.
tudi jaz sem eno krajše obdobje varal svojo ženo in imel svojo družino za “povprečno”. Ja, tudi motil se nisem, RES smo bili povprečni. Bolje rečeno podpovprečni, zaradi nezadovoljnega neodgovornega moža, ki si je dovolil brskati po drugem dvorišču, medtem ko so ga doma rabili otroci in žena. Bil sem še eden v vrsti neodgovornežev.
Z eno razliko, da sem jaz varal s samsko. “Posegati” po poročeni ženski z otroci in jo voziti na svoj mlin sem zdi prav perverzno neodgovorno in egoistično.
Danes stvari pri nas (in pri meni osebno) stojijo veliko bolje.