prebolevanje prepovedane zveze
Ja, ko bo prebolela, se bomo vsi skupaj smejali, kako je bila neumna. Tukaj pa piše, ker še ni prebolela. Semenu ne rabite reči bob…
In nisem svetoval, naj sanjari, pač pa naj “svoja čustva postavi v kontekst realnosti”. In če bo to naredila (dovolj resno), bo videla, kakšen “projekt” je zapustiti svojo družino in z nekom ustvariti novo…
Oj, se moram oglasiti, ker vidim da sem sprožila burno debato. Sem jo tudi pričakovala in si skoraj nisem predstavljala, da bom naletela celo na razumevajoče odgovore. Dejstvo je, da sem odprla tabu temo. Če nekdo nekoga prevara, ga je pač potrebno linčati in ne razumeti. Verjemite, pred nekaj meseci sem razmišljala identično. Nisem si predstavljala, da bom kdaj prevarala moža. Ampak jaz sem živ dokaz, da se zarečenega kruha največ poje. Vsi tisti, ki me obsojate, vedite, da se to lahko zgodi tudi vam in sploh ne veste kdaj. Udari kot strela z jasnega. Govorim o zaljubljenosti, kemiji, ki nima povezave z ljubeznijo. Ljubezen do partnerja je eno. Kemija pa je norost, ki je na žalost skregana z zdravo pametjo. To sem občutila na lastni koži in po moje prvič v življenju. In ni mi žal, da sem jo občutila, ker je to neverjeten občutek, predvsem po toliko letih mirnega življenja. Spet občutiti to silovitost čustev. In evforijo in obup. Vedela sem, da bo sledil obup in ga sedaj doživljam in se poskušam soočiti z njim. Ampak mi ni žal, ker sem vesela, da sem občutila evforijo.
Kakorkoli, če želite slišati nadaljevanje zgodbe: seveda se mi je javil in priznal, da je preveč vpletel čustva, česar ga je strah, ker ne želi izgubiti družine. Zato se je moral malo odmakniti od mene. Dogovorila sva se, da bova ostala še naprej na zvezi. Vendar sedaj vidim, da to ni mogoče, ker so čustva premočna in preveč bolijo. Hudo mi je, ampak bom danes zaključila to zgodbo.
Ne pričakujem, da boste vsi razumeli kaj doživljava. Samo še enkrat povdarjam: ne sodite, ker ne veste, kaj vas lahko še doleti v življenju. Pa lep pozdrav in hvala vsem, predvsem tistim, ki me razumete oz. poskušate razumet.
…da nas doleti kaj takega kot je tebe, da bi šli pisat na forum in bi nam kdo “sodil” ? 😛
A nisi ravno s tem namenom šla sem pisat, da dobiš različna mnenja?
Dobila si jih in ti ni prav? Želiš si le takih, ki bi s tabo trobili v isti rog? Nobenih sprememb ne misliš izvest? :/
…da nas doleti kaj takega kot je tebe, da bi šli pisat na forum in bi nam kdo “sodil” ? 😛
A nisi ravno s tem namenom šla sem pisat, da dobiš različna mnenja?
Dobila si jih in ti ni prav? Želiš si le takih, ki bi s tabo trobili v isti rog? Nobenih sprememb ne misliš izvest? :/[/quote]
ne znaš brat a ne? Napisala sem, da sem to pričakovala. Sploh ne razumeš poante tega kar sem napisala….
@111144
Problem pri tebi je da si egoistka, gledasle nase in na svoja custva. Sedaj ko si pp monotonosti dolgoletne zveze dozivela “evforijo” custev, se jim ne znas odreci. V bistvu si jih zelis se vec in jih podpiras. To je tipicen znak odvisnikov, ko prvic probajo drogo. Tudi ti si jo…vprasanje pa bo le ce se ji bos znala odrecti….ocitno ne, ker bos vzdrzevala stik z prepovedano osebo. Slej koy prejt bos hotela se vec in potem saj ves kaj sledi.
Sedaj pa bi se morala vprasati, kako bi se ti pocutila, ce bi bila situacija obratna…da bi ti tvoj mozek ga takole sral…no saj pravi da se vse vraca, lahko da se ze zabava ali pa da se se bo. Me prav zanima kaksna “evforija” custrev pa te bo potem preganjala. Ce mislis da tvoj mozek nic ne pogrunta, se krepko motis.
Nekoc bos razumela…sedaj ne mores ker si zadrogirana.
“Tabu tema” ravno ni, marsikje in marsikdo govori o “prepovedani ljubezni” (pa tudi o “zavoženem zakonu”). Kopja so se bolj lomila pri vprašanju, ali naj se ukvarjamo s tem, zakaj ste to naredili (in ti so po vrsti ugotavljali, da ste “krivi”), ali s tem, kako dalje (kar ste nas v naslovnem sporočilu “prosili”). Z ostalim, kar ste napisali, pa se strinjam. Kdor živi, greši. A pomembno je, kaj se iz svojih dejanj naučimo. Pri vas vsekakor upam, da vas “razvada” oz. “droga” (kot so jo nekateri še ekstremneje imenovali) ni prevzela in boste iz tega potegnili kaj druga kot to, da je bolje vedno znova varati/”se zadevati” kot pa se soočiti z realnostjo (in narediti nekaj, da bo ta/zakon lepša/i)…
Razlika je v tem, da pijan pokozlaš sebe, prevaraš pa drugega (in v “nevarnost” spraviš tudi otroke). To je bistvena razlika (za tiste, ki vedo, kaj je partnerstvo in družina)…[/quote]
Dober večer. 🙂
Bil je le uvodni govor. 🙂
Mnjenje piplpaldija je zeloooo koristno. Je mnenje podobnega človek, kot je položil in odvrgel čez plot domnevno lastnico te teme in domnevno čezplotskakačico, to je, iskalko odtenkov sive, ki jo je iskala na napačnem kraju. V skladu z rekom, da podobno privlači podobno, med njenim polagačem in njo ni bistvene razlike. 🙂 Zakaj bi torej njenega polagača, nekega piplpaldija obsojal, da nima stila, njo pa tolažil, ker ga ima…? 🙂 Tema te teme, po njenem mnenju, je; tolažba nje. Ostalo pa zanjo, kot da ni pomembno. 🙂
Realno življenje je kot džungla. Nepazljivi, naivni, slabotni, nezreli, zaslepljeni z nagoni… obeh spolov, so hrana prebrisanih, profijev, neobčutljivih, zaslepljenih z nagoni, neempatičnih plenilcev, obeh spolov. Ni mi všeč ta zakon džungle, a tako je. Vendar, teh zadnjih ne sreča vsakdo. Ker podobno privlači podobno, te sreča le nekdo, ki jih namenoma išče išče ali nezavedno privlači – ker je njim podoben; tisti iz prve skupine. 🙂 Ker se človek uči na napakah, večina raje na svojih, kot na tujih, ima to početje namen; rast človeka in izobraževanje za življenje v šoli življenja. Večina iz prve skupine danih nasvetov ne posluša in jim ne verjame, četudi prosijo zanje, kaže praksa, tudi tule. Posebej neučinkoviti so pogosto milozvočni, bledi, enolični nasveti terapevtov za keš – kot da jih ni. 🙂 Svojčas sem razvijal svoj stil govorništva, ki je imel odmev in celo vsake toliko pozitiven učinek in ta stil ni bil blagozvočen, sedaj imam za to bolj redko še veselje. 🙂 Zato je moč besede za učinek pomembna, četudi je stil trd, realen in grob. Zato pravim, da je mnenje piplkajježeja, koristno.
Nekdo, neka ženska je, recimo v prispodobi, prekršila vsa splošna pravila; vozila je zadrogirana, dvakrat do trikrat prehitro, v nasprotno smer, čez polno črto, v megli, na spolzki cesti, skozi ovinke in zletela s ceste, še prej pa čelno nekam priletela…. in jo odnesla cela. 🙂 Razlog, zakaj se je odločila divjati v nesrečo, zanjo, zanjo ni pomemben, počuti se čisto nedolžno. :-). Imela je izpit, bila je polnoletna, domnevno krat dva, s sabo je vozila svojo familijo, recimo moža in enega do dva otroka, a se je zavestno zagonila v nasproti vozeč avto, v katerem je nekdo, pokvarjeno trezen :-), vozil svojo ženo in recimom, tudi dva otroka, nek moški zvitež iz druge skupine, pri čemer se ji ta drugi ni hotel umakniti in sta pač treščila čelno. Na srečo so jo vsi odnesli brez bušk, bilo je krasno in dovolj blazin za vse :-), moški je s svojo pocjazeno kiblo pobegnil, ostali se dogodka še ne spomnijo, kar je velika sreča .:-), a nimajo posledic, le ta ženska pa jamra in jamra, da je bilo lepo, da bi še in igra žrtev in rabi tudi in predvsem in samo – tolažbo… 🙂
Če tako pogledaš na zadevo, ugotoviš, da ona ni žrtev. Je agresor, preganjalec, povzročitelj; nekdo, ki je ogrožal svoje najbližnje in še eno nasproti vozečo ekipo, ogrožala vse te popolnoma zavestno in kot taka – ne potrebuje tolažbe. Nevarna je okolici v tem stanju. Je morda celo kandidatka za povratnico, to je tisto, ki prestopek rada ponavlja, ker ni ugotovljen in odpravljen -vzrok njenega ravnanja 🙂 Potrebuje ukrep, streznitev, opozorilo, brez da bi se šel kdo sodnika za prekrške, tudi jaz se ne grem, samo podoben primer navajam, na slikovit način, kot prispodobo. :-). Narediti to na blag način, ne, to pa ne gre in se ne da. Zato predstavlja piplstrelovo mnenje nekaj, kar učinkuje v pravi smeri in na svojstven streznitveni način. Prva faza je, priklicati osebo v realno življenje, v zavedanje tega, kar počne. Vedno je namreč potrebno pogledati na zadevo od zelo daleč za jasnejšo sliko. Tega ona ni sposobna sama od sebe. Riba ne ve, da je v vodi, dokler je ne potegneš na suho. 🙂 Tolažba je zadnje, kar ona v tem trenutku potrebuje. Z ostalim, z vzroki in reševanjem zadeve doma se bo morala ukvarjati ona sama potem, ko se bo zavedla, da je v vodi (sali čem gostejšem in ne brez smradu.-) do vratu in če se bo sploh kdaj bo uspela prebiti do tam ali imela moč za to ali čas za to. To je povsem njena stvar in odločitev. Vendar, tolažbe pa res ne potrebuje, ker to ni higienično. 🙂 Streznitev pa.
Glede moških in žensk drži, da niso vse ženske, kot ta in niso vsi moški kot pipistrelec. Vendar, zakon je loterija in >50% je zgrešenih metov, pol je takih. To je realnost. 50% so poskusi jadranja v dvoje na slepo, četudi podprti v prvi fazi s kemijo, metuljčki, občutkomenakim, kot učinek droge, ki se slabo končajo, ne glede na to, ali pari življenje nato zvesto odživotarijo skupaj do bridkega konca, se varajo občasno ali stalno ali pa gredo narazen. Bistveno za to, da zadeva uspe, je, da se najdeta dva prava, odrasla, zrela, odgovorna človeka, resnično kot ustvarjena drug za drugega, s skupnimi interesi, sposobna razumevanja in prilagajanja, ki se zavedata, da je ljubezen lahko večna, če jo oba negujeta vse dni, do konca. kemija, zaljubljenost je past narave, na katero se ujame marsikdo. Ljubezen pa je nekaj drugega; je odločitev, zahteva trud in delo in vztrajnost, da žar ne umre. Ni jih veliko, ki znajo peljati zadevo tako, da gori plamen od tod do večnosti, mnogo manj od 50%. 🙂 Ljudje nimajo potrpljenja iskati in čakati, da so prepričani, da je to res – to, nekaj, kar ni v startu obsojeno na konec, ker je to težko najti, ker ni nujno, da se zgodi in je stvar slučaja in tudi sreče. A če se to zgodi, potem je možno resnično spoštovanje in podpora, varnost in ljubljenost, ker, sreče se uspešno in prav dolgo igrati ne da.
Glede ostalega ne bi rad pametoval. Svoje mnenje sem povedal zgoraj pod Pomladni_Veter. 🙂 Povem samo to, da lahko je še tako fantastično ujemanje in dopolnjevanje na vseh področjih, če ni dovolj močne kemije ali brez nje, vredno – prazen nič. Kot je običajno prazna in vredna nič že čez kratek čas sama, čista, prvinska kemija in še tako močan spolni privlak, če je brez vsega ostalega ujemanja in dopolnjevanja; tako kaže praksa in tudi taki primeri, kot opisan v tej temi. Jokati za malo izhlapele kemije iz tega primera je zato nesmisel; čas zabriše vse sledi. Bistven pa je nauk, ki ga nekdo potegne zase iz zgodbe. Da pa to stori, se mora najprej zbuditi.
Zakjluček; človek na se zaveda tega;
Insano nemo in amore videt.
Zato naj o tem, kam in kako naprej, vedno najprej vpraša za nasvet tule;
In te descende.
Še vedno, že od nekdaj, namreč velja tole:
Naufragium rerum est mulier male fida marito,
zato naj mu bo v bodoče v pomoč rek:
Naturam frenarepotes, sed vincere numquam
Lep pozdrav
marinec
Razlika je v tem, da pijan pokozlaš sebe, prevaraš pa drugega (in v “nevarnost” spraviš tudi otroke). To je bistvena razlika (za tiste, ki vedo, kaj je partnerstvo in družina)…[/quote]
P.s.: Rekel sem, primerjalno in v prispodobi, seveda za tiste strokovnjake, ki jim je domet razumevanje tega, ne da s prevaro pokozlaš sebe (v prispodobi, po. marinec), ampak, citiram;
Če se nekdo zažura, nacedi, pa pokozla vse okoli sebe in še sebe[/u], pa se potem spet zbrihta, a ga boli glava, tarna in ima mačka kar tule; bi mu sočutno rekli, boooogi ubošček, na, še za en liter…? :-)[/i]
Lep pozdrav
marinec
…da nas doleti kaj takega kot je tebe, da bi šli pisat na forum in bi nam kdo “sodil” ? 😛
A nisi ravno s tem namenom šla sem pisat, da dobiš različna mnenja?
Dobila si jih in ti ni prav? Želiš si le takih, ki bi s tabo trobili v isti rog? Nobenih sprememb ne misliš izvest? :/[/quote]
ne znaš brat a ne? Napisala sem, da sem to pričakovala. Sploh ne razumeš poante tega kar sem napisala….[/quote]
Poanta se zrcali v tvojem pisanju, ki ga je lepo “dešifriral” in poetično ubesedil marinec.si.
Ostali smo bili bolj grobi, postavljali vprašanja na katere moraš sama odgovorit, ker le ti imaš prave odgovore… ampak nekako ne bi odgovarjala, ker… ne znaš brat ali nočeš razumet, da si skrenila daleč stran od tistega kar si nekoč nekomu obljubila in v vajin odnos si rodila še nič krive otroke?
Nebi se raje vrnila tja, kjer se je tisto lepo, kar sta nekoč imela, izgubilo ampak raje trošiš energijo za nekoga drugega?
No, zdaj, ko si občutila evforijo, za katero ti ni žal, pa hitro nazaj k svojemu dolgočasnemu možeku spokaj, tvoj ljubimec te očitno noče tako zelo, da bi zaradi tebe vse pustil. Navkljub vsej megastični kemiji. Ljubezen do moža kažeš tudi z ohranjanjem stikov z ljubimcem. Bomo potem čez par mesecev brali tvoje jokcanje v kakšni drugi temi, ko bo možek zahtecal ločitev?
Ti nisi živ dokaz, da se lahko živemu človeku vse zgodi (kot hočeš namigniti zgoraj, da če se je TEBI, potem se lahko vsakomur, ker so menda tvoja moralna načela bila tako zelo visoka in brezhibna ali na podlagi česa naj bi ti bila merilo tudi za vse druge???).
Ti si živ dokaz, da se ljudje podajate v tako resno zadevo, kot je zakon, tako nekam na pol, mlačno, preračunljivo, z veliko saj, ampak, drugače … pa kaj bo žlahta rekla, če greva zdaj narazen, pa gor dol in levo desno.
Verjemi, da obstajamo ljudje, ki nam kemija ne zalije možganov toliko, da bi pozabili na čisto osnovne stvari pri medčloveških odnosih, na katere ne bi smelo vplivati nič na tem svetu: to sta spoštovanje do partnerja kot do človeka, ki sodi med naše najbližje ljudi, na njegovo in lastno dostojanstvo, na iskrenost in poštenost. Vse to je izvedljivo tudi ob močni kemiji.
Ja, jaz razumem, da ti lahko druga oseba zmeša glavo, ne razumem pa, da lahko nekomu, ki te je spremljal desetletje, dve, ki ima s tabo otroke in skrbi zanje, zabiješ nož v hrbet. In potem celo še skušaš prevaliti del krivde nanj, češ, kaj je pa bil tako monoton.
Predstavljaj si, da bi, ko si se zaljubila v svojega moža in je bila predvidoma tudi taka kemija kot zdaj, postala nesramna do najboljše prijateljice, jo začela dajati v nič, ji očitati, da je nezanimiva. Nepredstavljivo, kajne. A lastnemu možu si pa to sposobna naredit?
Res, zdajle pravzaprav postajam kar ogorčena, da mene tlačiš v isti koš s seboj.
Spravi se k sebi. Namesto da bi žalovala za vajinim zakonom, ki očitno ni več to, kar naj bi bil, in vlagala energijo v poskus oživitve, jočeš za eno barabo, ki te je samo izkoristil (še vedno verjamem, da je bilo vse skupaj samo to). Če bi zadnje tri mesece tako kurila moža, kot si tega cepca, bi verjetno zdajle lahko napisala precej zanimivejši spis.
Uh, v tejle temi preberi zadnjih nekaj odgovorov …
Kakšna kemija se šele zbudi v prevaranem človeku. Napisano brutalno, ampak to je ta bolečina noža v hrbtu:
Samo tule dodam zrno. Kot prvo, seveda obstajajo tudi ljudje, ki morda ne verjamejo, da je voda mokra dokler sami ne stopijo v njo in celo več- trdijo da to se pa njim pod nobenim ne more zgoditi in ostale obkladajo z izrazi, ki so daleč od spoštovanja (na katerega sami v isti sapi goreče prisegajo).
Kot drugo, avtorica nikjer prav dosti ne govori o odnosu njenega moža do nje. Kje torej piše, da on morda tudi ne spoštuje njo in kje piše da morda tudi on nje ne vara, čeprav ne nujno v seksualnem smislu? Torej – če je slučajno na slednje odgovor pritrdilen – je morda ona kljub vsemu dolžna še spoštovati njega? Očitno si tudi sama mnenja, da ne – sodeč po nespoštovanju (kot posledica njenega), ki ga kažeš.
Samo tule dodam zrno. Kot prvo, seveda obstajajo tudi ljudje, ki morda ne verjamejo, da je voda mokra dokler sami ne stopijo v njo in celo več- trdijo da to se pa njim pod nobenim ne more zgoditi in ostale obkladajo z izrazi, ki so daleč od spoštovanja (na katerega sami v isti sapi goreče prisegajo).
Kot drugo, avtorica nikjer prav dosti ne govori o odnosu njenega moža do nje. Kje torej piše, da on morda tudi ne spoštuje njo in kje piše da morda tudi on nje ne vara, čeprav ne nujno v seksualnem smislu? Torej – če je slučajno na slednje odgovor pritrdilen – je morda ona kljub vsemu dolžna še spoštovati njega? Očitno si tudi sama mnenja, da ne – sodeč po nespoštovanju (kot posledica njenega), ki ga kažeš.[/quote]
Se pravi, ker kradejo vsi, kradeš tudi ti?
Ne, ne gre tako. Za svoje vedenje sem odgovorna samo jaz, ne drugi. Ne prelagam krivde za svoje napake na tuja pleča, češ, tudi oni naredijo kaj narobe.
V čem kažem nespoštovanje? Ker se ne strinjam z njo in ker ne dovolim, da svoje primanjkljaje podtika še drugim?
Samo tule dodam zrno. Kot prvo, seveda obstajajo tudi ljudje, ki morda ne verjamejo, da je voda mokra dokler sami ne stopijo v njo in celo več- trdijo da to se pa njim pod nobenim ne more zgoditi in ostale obkladajo z izrazi, ki so daleč od spoštovanja (na katerega sami v isti sapi goreče prisegajo).
Kot drugo, avtorica nikjer prav dosti ne govori o odnosu njenega moža do nje. Kje torej piše, da on morda tudi ne spoštuje njo in kje piše da morda tudi on nje ne vara, čeprav ne nujno v seksualnem smislu? Torej – če je slučajno na slednje odgovor pritrdilen – je morda ona kljub vsemu dolžna še spoštovati njega? Očitno si tudi sama mnenja, da ne – sodeč po nespoštovanju (kot posledica njenega), ki ga kažeš.[/quote]
Se pravi, ker kradejo vsi, kradeš tudi ti?
Ne, ne gre tako. Za svoje vedenje sem odgovorna samo jaz, ne drugi. Ne prelagam krivde za svoje napake na tuja pleča, češ, tudi oni naredijo kaj narobe.
V čem kažem nespoštovanje? Ker se ne strinjam z njo in ker ne dovolim, da svoje primanjkljaje podtika še drugim?[/quote]
Jaz, zanimivo, v trditvi “vsakemu se lahko zgodi” ne vidim nikakršnega podtikanja, niti prelaganja odgovornosti za lastna dejanja na druge. Ne vem kaj je v tej trditvi tako iritrirajoče, da to vidiš ti in morda še kdo drug. Vidim pa golo dejstvo do katerega se je dokopala z izkušnjo na lastni koži in pri tem še zdaleč ni edina. Nasprotna trditev pa se mi, milo rečeno, zdi nezrela, razen v primeru, če jo izreče nekdo, ki živi v absolutno zadovoljujočem razmerju (pa še to z rezervo) ali pa v primeru, de je čustveno/seksualni hlod (ta pa je verjetno tudi v razmerju čisto zadovoljen). Stremeti k temu, ja to je pa čisto nekaj drugega.
Mimogrede še, veš koliko je parov, ki se že dolgo ne spoštujejo, a ostajajo skupaj in se ne prevarajo kljub morebitnim priložnostim. In daleč od tega, da bi bilo spoštovanje in prizadeta partnerjeva čustva med razlogi (je vse drugo), kar po drugi strani počnejo morda na dnevni bazi. Vendar, ko slišijo za kak takšen primer, so kot vzrok za svojo “moralo” pripravljeni prisegati točno na to. Le kaj je bolj nagnusno? To ali njen primer?
Se pravi, ker kradejo vsi, kradeš tudi ti?
Ne, ne gre tako. Za svoje vedenje sem odgovorna samo jaz, ne drugi. Ne prelagam krivde za svoje napake na tuja pleča, češ, tudi oni naredijo kaj narobe.
V čem kažem nespoštovanje? Ker se ne strinjam z njo in ker ne dovolim, da svoje primanjkljaje podtika še drugim?[/quote]
Jaz, zanimivo, v trditvi “vsakemu se lahko zgodi” ne vidim nikakršnega podtikanja, niti prelaganja odgovornosti za lastna dejanja na druge. Ne vem kaj je v tej trditvi tako iritrirajoče, da to vidiš ti in morda še kdo drug. Vidim pa golo dejstvo do katerega se je dokopala z izkušnjo na lastni koži in pri tem še zdaleč ni edina. Nasprotna trditev pa se mi, milo rečeno, zdi nezrela, razen v primeru, če jo izreče nekdo, ki živi v absolutno zadovoljujočem razmerju (pa še to z rezervo) ali pa v primeru, de je čustveno/seksualni hlod (ta pa je verjetno tudi v razmerju čisto zadovoljen). Stremeti k temu, ja to je pa čisto nekaj drugega.
Mimogrede še, veš koliko je parov, ki se že dolgo ne spoštujejo, a ostajajo skupaj in se ne prevarajo kljub morebitnim priložnostim. In daleč od tega, da bi bilo spoštovanje in prizadeta partnerjeva čustva med razlogi (je vse drugo), kar po drugi strani počnejo morda na dnevni bazi. Vendar, ko slišijo za kak takšen primer, so kot vzrok za svojo “moralo” pripravljeni prisegati točno na to. Le kaj je bolj nagnusno? To ali njen primer?[/quote]
No, to kar pišeš nazadnje, je spet nekaj čisto drugega. Ne bom rekla nagnusno, da ne boš spet očital žaljenja, ampak gotovo je to, kar počne ona, za partnerja izjemno ponižujoče in bi ga gotovo hudo prizadelo, če bi izvedel. Pri teh tvojih novih primerih pa vsaj ta element neprijetnega presenečenja odpade – in verjemi, da je varanje precej boleča klofuta, tudi če med partnerjema ni več neke posebne ljubezni. Brezbrižnost nedvomno tudi boli, ampak če si predstavljaš, da recimo dobiš anonimni klic: Žena te vara, ravno sem jo videl z ljubimcem. Ali: Žena te nima več rada in je popolnoma hladna do tebe. Ob katerem klicu bi se ti ustavilo srce?
Ne morem pa čez to – in tukaj niti nimaš prepričljivega argumenta -, da bo nekdo z očitno faljenimi moralnimi načeli pridigal, da če se je to zgodilo NJEMU (ki ima pa ja domnevno tako visoka načela), se lahko vsakomur. Ker gospa izhaja iz popolnoma zgrešene predpostavke, da je moralen človek. Pač ni in ni bila, tako dolgo je očitno zdržala le zato, ker ni bilo prilike in ker ni bila nikoli prej skušana.
Jaz si niti ne drznim sebe postavljati tako visoko, da bi rekla kaj podobnega – če sem jaz, JAZ, varala, potem se to lahko zgodi vsakomur. Toliko samokritičnosti, skromnosti in realnosti pa vendarle premorem.
Drži. Vendar spet, kaj pa pri njem je prizadeto? Eno je, če se partner trudi, poskuša vlagati v odnos, pa mu morda to ne uspeva ali ni odziva z druge strani. Nekaj čisto drugega pa je ko z njegove strani spoštovanja ni. Takrat je prizadet kvečjemu le njegov ego. Ta pa naj kar malo bo. V končni fazi je v tem tudi nekaj dobrega. Recimo lahko to vzame kot izkušnjo iz katere se tudi kaj nauči (če se hoče).
Očitno imava popolnoma nasporotne poglede na to kaj samokritičnost, skromnost in realnost sploh je. Stavek meni_se_to_ne_more_zgoditi se mi zdi prekleto daleč predvsem od skromnosti. Več realnosti pa premore tisti, ki ve, da je življenje sestavljeno tudi iz zarečenega kruha ter da ljudje največ in najhitreje delamo napake, ko se znajdemo v nekih ekstremnih situacijah ter pod pritiski in stresom, kar v končni fazi povzroča tudi slab odnos za domačimi zidovi. Zato nikoli ne obsojam na prvo žogo in poskušam tudi na pogled varanja gledat širše in z več zornih kotov kot očitno večina tu.
Drži. Vendar spet, kaj pa pri njem je prizadeto? Eno je, če se partner trudi, poskuša vlagati v odnos, pa mu morda to ne uspeva ali ni odziva z druge strani. Nekaj čisto drugega pa je ko z njegove strani spoštovanja ni. Takrat je prizadet kvečjemu le njegov ego. Ta pa naj kar malo bo. V končni fazi je v tem tudi nekaj dobrega. Recimo lahko to vzame kot izkušnjo iz katere se tudi kaj nauči (če se hoče).
Očitno imava popolnoma nasporotne poglede na to kaj samokritičnost, skromnost in realnost sploh je. Stavek meni_se_to_ne_more_zgoditi se mi zdi prekleto daleč predvsem od skromnosti. Več realnosti pa premore tisti, ki ve, da je življenje sestavljeno tudi iz zarečenega kruha ter da ljudje največ in najhitreje delamo napake, ko se znajdemo v nekih ekstremnih situacijah ter pod pritiski in stresom, kar v končni fazi povzroča tudi slab odnos za domačimi zidovi. Zato nikoli ne obsojam na prvo žogo in poskušam tudi na pogled varanja gledat širše in z več zornih kotov kot očitno večina tu.[/quote]
Torej, samokritičnost je zate to, da ena napiše, da če se je NJEJ (njej, svetnici) to zgodilo, potem se lahko vsakomur?
Da, res imava zelo različen pogled na samokritičnost.
Realnost – kaj pa, če se mi je že kaj takšnega zgodilo? Na to pa očitno nisi pomislil.
Drži. Vendar spet, kaj pa pri njem je prizadeto? Eno je, če se partner trudi, poskuša vlagati v odnos, pa mu morda to ne uspeva ali ni odziva z druge strani. Nekaj čisto drugega pa je ko z njegove strani spoštovanja ni. Takrat je prizadet kvečjemu le njegov ego. Ta pa naj kar malo bo. V končni fazi je v tem tudi nekaj dobrega. Recimo lahko to vzame kot izkušnjo iz katere se tudi kaj nauči (če se hoče).
Očitno imava popolnoma nasporotne poglede na to kaj samokritičnost, skromnost in realnost sploh je. Stavek meni_se_to_ne_more_zgoditi se mi zdi prekleto daleč predvsem od skromnosti. Več realnosti pa premore tisti, ki ve, da je življenje sestavljeno tudi iz zarečenega kruha ter da ljudje največ in najhitreje delamo napake, ko se znajdemo v nekih ekstremnih situacijah ter pod pritiski in stresom, kar v končni fazi povzroča tudi slab odnos za domačimi zidovi. Zato nikoli ne obsojam na prvo žogo in poskušam tudi na pogled varanja gledat širše in z več zornih kotov kot očitno večina tu.[/quote]
Torej, samokritičnost je zate to, da ena napiše, da če se je NJEJ (njej, svetnici) to zgodilo, potem se lahko vsakomur?
Da, res imava zelo različen pogled na samokritičnost.
Realnost – kaj pa, če se mi je že kaj takšnega zgodilo? Na to pa očitno nisi pomislil.[/quote]
Bom drugače odgovoril: samokritičnost NI, če trdiš da se to tebi ne more zgoditi. V primeru da se ti celo je, pa je kvečjemu še toliko manjša.