prebava

Spoštovani!!!

stara sem 16 let ,imam grozne težaVE z prebavo ,vsak dan me mučijo vetrovi , in zaj nwn kako se jih najznebim, pa vedno ko kaj pojem in se mi sliši iz trebuha nekaj kao da bi mi krulilo . ali jekajnarobe z mano.
kako se naj tega znebim , lepo prosim za odgovor

Pri vsakem vrenju ( vina, sira itd. ) se sproščajo plini. Tudi prebavljanje hrane je neke vrste vrenje, saj naše žleze, ki se ukvarjajo s presnovo hrane, izločajo celo vrsto encimov, ki pojedeno spremenijo v obliko, iz katere organizem lahko črpa zase hranljive snovi v obliki, ki jo lahko sprejme. Ti encimi razkrajajo hrano in to predstavlja podobno vretje, kot v sodu z vinskim moštom, ki, ob prisotnosti gljivic, vre in se pri tem sladkor spreminja v alkohol, stranski produkt tega pa so različni plini, od metana, do CO2 in podobno. Plini v telesu ( običajno v debelem črevesju ), iščejo svojo pot na prosto, zato napenjajo črevesje, dokler jih ne izločimo. Med tem pa povzročajo tako neprijetno “kruljenje”, kot tudi bolečine in občutke nelagodja, odvisno v katerem delu debelega črevesja naletijo na oviro.

Plini se morajo izločiti iz telesa, saj v nasprotnem primeru zastrupljajo organizem. Zadrževanje izločanja plinov je lahko sila nevarna reč. Vendar, praviloma, organizem sam nadzira te kemične procese in ob pravilnem razmerju fermentov in bakterij ne prihaja do tvorjenja neprijetnih plinov ali pa prihaja le do bistveno manjšega pojava. Drugi vzrok za tvorjenje plinov je tudi neprimerna prehrana, toraj zauživanje enolične hrane, ki povzroča tvorjenje plinov. Kako se tej neprijetnosti izogniti?

Najprej poskrbimo za uravnoteženo prehrano. Največ plinov povroča hrana, ki je tudi sama še v procesu fermentiranja ( recimo mlado kislo zelje, lupine stročnic, ne dovolj prepražena čebula v jedeh, ki ni osteklenela in vsebuje še preveč tekočine, gazirane pijače, pijače, ki še niso končale procesa fermentacije, kot so nepasterizirani sokovi, mlečni izdelki, ki niso končali procesa fermentacije, kot je domače kisano mleko, kefir itd. ). Različni organizmi se tudi različno odzivajo na različne prehranske snovi. Mnogi ljudje trpijo zaradi tvorjenja plinov pri svežih hruškah pa tudi pri nekaterih drugih vrstah sadja, mnogi zaradi mlečne čokolade itd., to so jedi, ki zahtevajo veliko večjo količini encimov za svojo razgradnjo na elemente, ki so za organizem sprejemljivi ( aminokisline, maščobne kisline, minerali in vitamini, vlaknine ). Ena od možnosti torej je, da ugotovimo, s selektivno prehrano, katere so tiste vrste hrane ali katera so tista živila, ki nam povzročajo “vetrove”. Zelo pogosto sem sam našel vzroke enostavno v tem, da sodobne gospodinje v pomanjkanju časa za pripravo hrane, enostavno premalo prepražijo čebulo ( za omako, zrezke, pražen krompir itd. ) ali pa, da premalo skuhajo posamezna živila, predvsem vrtnine, zelenjavo in krompir. Vretje se torej, namesto v loncu, nadaljuje v trebuhu. Mamo pa prosi, naj malo zamenja začimbe in prične dodajati takšne, kot jih je uporabljala tvoja babica – kumina in majaron sta izumljena prav za to, da se borita proti vetrovom in dojenčkom smo včasi kuhali čaj iz janeža, kumine in majarona z dodatkom kamilic, če jih je “napenjalo” in so imeli krče ( ker je pač mati jedla zgoraj opisane jedi, ki jih med dojenjem ne bi smela ).

V kolikor to ne pomaga, je verjetno porušeno razmerje bakterij v črevesju. Tam se namreč nahaja cela vrsta koristnh bakterij, ki imajo, poleg naloge čim hitrejše in celovite razgradnje hrane in nevtralizirnaja encimov, še celo vrsto nalog s področja tvorbe zaščitnih mehanizmov, ki tvorijo odpornost telesa in organizma. Te bakterije, n.pr. acedophilus in biphidus, danes vse manj vnašamo v telo, saj jih v steriliziranem mleku, ki ga pijemo, ni. To edino popolno živilo smo z industrijskimi postopki popolnoma uničili in ubili in njegova presnova je danes popolnoma drugačna, kot je bila nekoč oz., kot bi morala biti. Zato si moramo sami pripraviti probiotsko hrano, ki spet oživi črevesno floro. Vzrok za uničenje črevesne flore lahko leži tudi v pretiranem zauživanju antibiotičnih preparatov, ki jih danes zdravniki, v neznosnem pomanjkanju časa za bolnika, predpisujejo, kot bombone in to največ prav v zgodnjem obdobju človekovega razvoja, v otroštvu in mladosti. Tvoj splošni ( ali šolski ) zdravnik ima normo 9 bolnikov na uro. Da zdravstveni dom odpre delavno mesto zdravnika splošne prakse, potrebuje vsaj 1.900 pacientov na zdravnika. In potem ta zdravnik zapravi približno 4 od tebi namenjenih 7 minut časa, za administrativne zadev ( vpis v karton, izopolnitev poročila za zavarovalnico, vnos podatkov v računalnik, pisanje receptov in napotnic itd. ) in zate mu ostanejo točno 3 minute časa. Poleg tega ima prepoved, da bi te poslal na preiskavo krvi, ker takšne preiskave ne plača zavarovalnica posebej, ampak je vklučena v ceno pregleda, zato mu njegov direktor celo zniža plačo, če te prepogosto pošlje na odvzem krvi, kaj šele, da bi naredil enostaven test CRP, da bi ugotovil, v primeru infekta, ali gre za bakterijsko ali virusno infekcijo, da bi ti izmeril število belih krvnih telesc, ki določajo, ali sploh gre za infekcijo, vse skupaj pa je veliko svetlobnih let daleč od antibiograma, s katerim bi ugotovil, v primeru, da gre za bakterijsko infekcijo, kateri antibiotik naj ti predpiše. Zato za vsak nahodek dobiš najmočnejši antibiotik najširšega spektra, ki potem pobije vse, kar leze in gre v tvojem črevesju, pa najsi bo potrebno ali ne. Običajno tudi nima časa, da bi ti svetoval, da pojej vsaj 2 jogurta na dan, če že zauživaš antibiotike.

Antibiotke danes zauživamo tudi z mesom. Težko si je predstavljati hleve, ki so do zadnjega kotička naponjeni z živino, ne da bi ta živina redno prejemala antibiotike. Proizvajalec si ne more privoščiti, da bi zaradi enega okuženega prašiča ali krave izgubil celo čredo, zato nenadzorovano pita živino z antobiotiki ( ki jih seveda običajno kupi kar na trgu, le malokrat je potrebno ponje na Hrvaško in še manjkrat na črni trg ). Kako torej kompenzirati spremembo črevesne flore, ki smo jo z vsemi temi antibiotiki spremenili v tolokšni meri, da sploh več ne prihaja do normalne prebave in presnove, da nam je padla odpornost, da v primeru resne bolezni antibiotiki sploh več “ne primejo” itd.?

Lahko se izogibaš antibiotikov in namesto tega prehlade zdraviš z inverjem in cimetom ter medom in kardemonom, vneto grlo z grgranjem žajbljevega čaja, kašelj s tropotčevim sirupom, ali v hujših primerih s porom in medom itd. Lahko prenehaš uživati industrijsko meso ( drugega je na trgu zelo zelo malo in še to je tako nesramno drago, da si ga le malokdo lahko privošči ), vprašanje pa je, kako boš potem pridobivala prepotrebne aminokisline za prehrano svojih celic, saj beljakovin v industrijsko pridelani zelenjavi in stročnicah sploh skorajda ni ( po zadnjih raziskavah le še 10% tega, kar so vsebovale, n.pr. stročnice, ko sem jaz maturiral ). Lahko kupiš v lekarni tablete, ki nadomeščajo črevesno floro, vendar je to precej drago, pa še neskončno jih ne smeš jemati. Lahko začneš z uživanjem Actimela, vendar je količina bakterij v njem premajhna za oživitev črevesne flore in morda zadošča le za vzdrževanje le-te pri zdravem človeku. Lahko si pa sama pripraviš 1.000 krat bolj učinkoviti PROBIOTIČNI PUDING!

Kako pripravimo PROBIOTIČNI PUDING? Najprej seveda potrebujemo pravo mleko, ki ni ne homogenizirano in ne sterilizirano. Najboljše je kar pri kmetu, če pa živiš v mestu, sem opazil, da pri “NAJBOLJŠEM SOSEDU” prodajajo tudi ustekleničeno mleko, ki je samo pasterizirano ( in hudičevo drago ). Običajno se nahaja na skrajni levi spodnji polici v hladilniku z mlečnimi izdelki in je v steklenici, ne v tetrapaku. Polico nad njim se nahajajo jogurti, ki so pripravljeni z nehomogeniziranega in nesteriliziranega mleka. Torej kupiš 1 liter tega mleka in 2 dcl tega jogurta, na sosednji polici s pudingi v prahu pa si izbereš okus, ki ga imaš najrajši.

Doma mleko segreješ, odvzameš skodelico in v njej vmešaš puding v prahu, da se lepo integrira z mlekom, ter ga vmešaš v segreto mleko. Ko se mleko ohladi na cca 45 stopinj C ( vtakneš prst vanj in te ne sme več peči ), vmešaš 2 dcl jogurta, ki si ga kupila. Vse skupaj postaviš v pečico, ki si jo prižgala na minimum in morda celo pustiš vratca samo priprta ( med 45 in 50 stopinjami C ). Tako se bodo bakterije iz jogurta začele razmnoževati z veliko hitrostjo in po 24 urah boš celo morala ustaviti ta proces. Po 24 urah boš namreč ta izdelek prelila v majhne plastične kozarčke, ki jih boš tudi lahko kupila pri “najboljšem sosedu” – to so tisti kozarčki iz katerih pijejo šnops na piknikih. Te kozarčke pokriješ z ALU folijo, ki se oprime robu, in jih takoj postaviš v hladilnik, da se proces razmnoževanja bakterij ustavi. In sedaj boš vsako jutro na tešče popila oz. pojedla en kozarček tega pudinga, tvoja črevesna flora se bo odlično obnovila, bistveno pa bo zrasla tudi tvoja odpornost, uredila se ti bo prebava in ne bo več zoprnega “kruljenja” ali, Bog ne daj, celo glasnega odvajanja plinov drugje, kot na WC-ju, kjer boš začela redno opravljati potrebo vsak dan, tudi po 2x in ne, kot doslej, 2 ali 3x na teden.

Opisal sem ti dva vzroka in dva načina, kako odpraviti vzroke za nastajanje in zastajanje plinov v trebušni votlini. Seveda je lahko vzrokov več. Ampak s pregledom svoje prehrane, z redno prehrano 3x na dan ( prebavila morajo vmes počivati ), z neprekasno večerjo, s črtanjem “junk fooda”, kot so hamburgerji, ocvrti krompirčki ipd., s črtanjem gaziranih pijač in nepasteriziranih sadnih sokov, zlasti pa ob dobro prekuhani hrani, boš uspela svoje nevšečnosti odpraviti preje, kot v 3 tednih.

Pri pripravi probiotičnega pudinga ste napisal: doma mleko segreješ…tega ne razumem, na približno koliko stopinj segreješ mleko? Ali ga celo zavreješ?

Hvala. Ostalo mi je jasno.

Če kupiš mleko pri kmetu, ga moraš pasterizirat Na star kmečki način, da ga za nekaj trenutkov spraviš preko 80 stopinj. Že pasterizirano mleko segreješ samo toliko, kolikor je potrebno, da lahko narediš puding. NAVODILO JE NA VREČKI PUDINGA IN NI ENAKO ZA VSE PUDINGE.

Sama pogosto pripravljam tak kisli puding – in vedno iz pudinga sadnega izvora…baje je dr. Tihole to tako zamislil. Imam pravi podatek?

Recept je zelo star in morda ga je, med drugimi, uporabil tudi dr. Tihole. Izvor pudinga ni tako pomemben, kot 24 ur vrenja oz. razmnoževanja bakterij pri temperaturi 45 – 50 stopinj C. Pozornost je potrebna seveda pri ljudeh, ki trpijo za celiakijo, ulceroznim kolitisom ali Krohnovo boleznijo.

Pozdravljeni!

Skuhala sem ta puding, ga prelila v kozarcke, ki jih je okrog 20. Zanima me, glede na to, da je treba konzumirati enega na dan…ali bodo tisti po 20ih dneh se uporabni? Torej zanima me po kolikem casu se puding pokvari…

Hvala!

Če ste lončke shranili v hladilnik, kot piše v receptu, bo puding še užiten.

ALi bi bilo sojino mleko tudi primerno? Naprimer kombinacija sojinega mleka in jogurt?(ker sem alergična na kravje beljakovine, nehomogeniziranega kozjega mleka pa v našem kraju ne dobim, grški ovčje-kozji jogurt pa ja). Kaj pravite na to kombinacijo?Hvala.

V sojinem mleku se mlečne bakterije ne razmnožujejo tako, kot bi se morale, na žalost. Kar se pa kozjega mleka tiče, ga gotovo dobiš kje v bližini, če ga ni v tvojem kraju.

citiram “Vse skupaj postaviš v pečico, ki si jo prižgala na minimum in morda celo pustiš vratca samo priprta ( med 45 in 50 stopinjami C ).” Za koliko časa pa imaš prižgano pečico – pa ne en dan?

Posoda s svežim probiotskim pudingom mora biti na temperaturi 45 – 50 stopinj celzija 24 ur. Če lahko dosežete to kako drugače, je seveda možno. Obstajajo tudi posebne komore za fermentacijo, ki vzdržujejo to temperaturo. Vendar se mi postopek s pečico zdi najbolj priročen in pripraven, ker se pečica vključuje le za kratek čas, da vzdržuje minimalno temperaturo. 24 ur pe je en dan ja, to ste pravilno sklepali. Vendar je poraba energije v tem času minimalna, saj vzdržujete le minimalno temperaturo v pečici.

Izvinjavam se sto ne pisem na vasem jeziku,ja sam iz Srbije ali sam upoznat sa kiselim pudingom vec 25 godina.Pre toliko vremena je moja pok.majka procitala u “vecernjim novostima” o kiselom pudingu.Tada sam patio od reume i posle nekoliko dana svi bolovi su mi prestali posle konzumiranja
kiselog pudinga.
I danas kada imam 48 godina ponekad pravim kiseli puding.Evo,imao sam problema sa petom na nozi i ceo mesec se lecio,primao inekcije i nista nije pomoglo.Posle dva dana koliko sam se lecio pudingom,hodam bez problema.Malo je teze napraviti kiseli puding leti,mislim da zbog vrucine treba da stoji krace vreme pokriven vunenim dzemperima i slicno.

Evo kako je pisalo tada u “vecernjim novostima” 1986 godine:

Napravi se obican puding-ali vocni,od jagode ili maline…nikako od limuna!Onda se kad se puding ohladi da bude mlak(oko 40 stepeni) se sipa dve kasike kiselog mleka.Sve se to dobro umuti,pokrije se toplim najbolje vunenim stvarima i na toplom mestu ostavi od 16 do 24 sati.
Sutradan je puding gotov i podelimo ga na 4 dela(nacrtamo kasikom na njega 2 linije unakrst)
Jedemo prvu cetvrtinu odmah,to je prvo sto cete jesti!Nastinu sto mi kazemo.Tako svaki dan,kad pojedete zadnju cetvrtinu pravite ponovo kiseli puding.
Cuvajte ga iskljucivo u frizideru!

Na zdravlje!!!