Pozdravljeni !

Tudi jaz imam težave z nažiranjem in bruhanjem,kljub temu da sem že stara 30 let, sem odvisnica od hrane pa čeprav dobro vem da je vse to narobe. Ves dopoldan v službi zdržim pri sadju ( jabolka,slive ,hruške ) ne v velikih količinah – vsega skupaj 1kg – 1,5 kg. Ko pridem domov okoli 15 ure pa je kriza takrat pa lahko pojem tudi vola , želodec me tako boli in napihne ( takoj pod prsami ) da se prav vidi kakšna bula nastane. In seveda potem jaz veselo vse zbruham (groza !!!) dokler spet ni ničesar v mojem trebuhu. Seveda vsemu temu sledi težava s težo ki niha tudi po 5 kg gor in dol ali celo več , če ne morem kdaj izbruhati hrane ki jo pojem.

Rada bi prišla na presno hrano , saj me sedaj že ko pojem manjše količine recimo solato ( mešano ) z 10 dag puranjih zrezkov ( jedla sem v gostilni ) tako bolel želodec da mi je jemalo sapo in nisem mogla več dihati.

Sedaj pa si ne upam jesti nič več, še ko pojem sadje mi je slabo, vendar ne tako kot druga hrana .

Bruhala pa ne bi več , ker je to tako naporno.

Seveda pa si bojim iti k zdravniku saj mi je nerodno, ona bo pač vedla od kot moje težave, kar pa mi je groza.

Ali si lahko kako sama pomagam ?

Lep pozdrav in hvala !

Draga Sonja,
mislim, da sem vam enkrat ze pisala, ampak pisma na forumu ne najdem. Tako kot mnogim drugim lahko svetujem tudi vam, da zacnete z rednimi 5-6 dnevnimi obroki, ki naj vsebujejo vsi primerno kolicino ogljikovih hidratov. Ce je vasa teza v obmocju normale, se ob tem ne bo spremenila. Poizkusite najti nekoga, ki mu zaupate, ki se prehranjujejo sprosceno in normalno in se pogovorite, ce bi vam ob tem lahko pomagal. Drugi korak je potem najti strokovno pomoc, ob kateri boste lzje zbrali motivacijo, da se enkrat za vselej spoprimete s tem problemom. Pogosto je potrebna pomoc tudi zato, da lazje spoznamo vzroke, ki so do takega hranjenja pripeljali in predvsem sam mehanizem zacaranega kroga, ki se vrti okrog hrane, obcutkov in vasih misli. Tako je mogoce potem vse skupaj bolje razumeti, krog prekiniti in se nauciti bolj konstruktivnih nacinov obvladovanja svojih tezav.

Zdravnik brez da mu vi poveste, seveda ne more vedeti za vzroke vash tezav! Poiskusite se pogovoriti in prositi za pomoc ali napotitev k specialistu. Najti pomoc, kadar jo potrebujemo, ni sramotno, obratno, to je znak junastva in sposobnosti poskrbeti zase.

Marija Anderluh