Spoštovani dr. Čakš!

Na vas se obračam po pomoč. Prejšnji mesec sem se odločila, da po 20 letih in tam okoli10-15 skajenih cigaret na dan, da preneham s kajenjem. Danes je bil moj 17 dan nekajenja in moram priznati, da ko sem kadila se mi ni niti najmanj sanjalo kako sem zasvojena. Problem pa se je pojavil ko sem pred parimi dnevi opravila nosečniški test, ki je bil pozitiven. Stara sem 36 in to bo moja druga nosečnost. Zdaj si ne smem pomagati več z ničemer, prej sem si pomagala z persenom (navadnim), ki sem jih pojedla tudi do 6 na dan, pa s čajem šentjanževke. S svojim zdravnikom sva se dogovarjala tudi o terapiji s champixom, vendar se po neki intuinciji zanj nisem odločila (mogoče zaradi nosečnosti). Zdaj me je pa dotoklo, danes sem skadila en cigaret, ker nisem več zdržala abstinenčnih pojavov, ki so obup, prazna glava, ne morem se skoncentrirati, depresija, jokavost, skratka počutje na psu, kar pa absolutno ni dobro za zgodnjo nosečnost. V tem času sem tudi prebolela vnetje ušes, in dve dolgi kuri antibiotikov.Tako sem podlegla skušnjavi in tudi radovednosti, kaj se zgodi če si prižgem cigaret. Zgodilo se je to, da se mi je malo glava umirila in da sem ugotovila, da so to abstinenčni pojavi. Zdaj pa ne vem kako naprej. Rekli boste, zdržite, meni pa se že meša. Ali si lahko pomagam s persenom glede na mojo nosečnost, ali obstaja še kakšna alternativa, s katero bi si lahko pomagala. Nočem več kaditi. Hvala za pomoč.
lep pozdrav

Spoštovana!

Zavedam se, da ste v težki situaciji. Pravilno je, da glede na nosečnost niste pričeli s Champixo. Žal pa je kajenje v nosečnosti prav tako zelo tvegano za otroka. Določeni ginekologi pri nas še vedno zagovarjajo mnenje, da naj bi nosečnica kadila, ker da je prenehovanje kajenja v nosečnosti “slabo in stresno” za otroka. To teorijo so že ovrgle različne mednarodne raziskave. Za otroka je dosti bolj tvegano, da skozi placento prejema poleg nikotina še celo vrsto strupenih snovi in zaradi povečane prisotnosti ogljikovega monoksida je v kroničnem pomanjkanju kisika. Zavedam se pa tudi vaših težav z abstinenčnim sindromom. V kolikor bodo težave še naprej tako hude, vsekakor lahko nadaljujete s Persenom, če pa le ne bi mogla brez nikotina, vam namesto cigarete vseeno svetujem raje nikotinske preparate (žvečilke, obliži-če se le da v čim manjši meri), saj pri teh razen nikotina ni drugih strupenih snovi, ki so v cigaretah in ni ogljikovega monoksida. Zavedati se morate tudi, da otrok tudi prejema nikotin in ko se rodi tudi pri njemu (če je ves čas nosečnosti bil podvržen materinemu kajenju), lahko pride do absitenčnih težav, ki se odražajo navzven predvsem v joku, nemiru in nespečnosti otroka.

Torej, če povzamem: kadar je prehudo, poskusite z nikotinskim preparatom, Persenom, ves čas pa usmerite v telesno aktivnost. Ko začnete zapadati v depresijo, ne sedite doma – pojdite vsaj na sprehod, med ljudi, najdite karkoli, samo da preženete depresijo in vsekakor, če je potrebno, se pogovorite s svojim zdravnikom in s svojim ginekologom.

Poglejte, nekaj lepega vas čaka. Mislite na to, zdržite, držal bom pesti za vas in verjamem, da lahko uspete. Pa napišite, kako vam gre.

Hvala za prijazen odgovor in vzpodbudne besede. 🙂

Zaenkrat mi gre še vedno brez pripomočkov, persena in nikotinskih nadomestkov. Zanima me kako dolgo povprečno traja abstinenčni sindrom in kdaj se lahko pričakuje, da “zaznava” in počutje spet preideta v normalno stanje? Verjetno je meni ob prenehanju kajenja izbruhnila depresija, ki sem ji že napovedala bitko in upam, da jo bom dobila.
Lep pozdrav in se še oglasim.

Abstinenčni sindrom traja različno dolgo odvisno od prehodnega kajenja, stopnje odvisnosti in vsakega posameznika. Najhuje je zagotovo prve dva do tri tedne. Občasne težave se seveda lahko pojavljajo tudi leto in več.
Depresija je dokaj pogost simptom pri odvajanju od kajenja pogojen z zmanjšanje nivojem nevrotransmiterjev po prenehanju kajenja. Pomembno je, da se ta nivo zopet začne vzpostavljat po prenehanju kajenja. Zato svetujemo – vzdržite in mislim, da ste sposobni zdržati. Tudi to drugo pismo, ki ste ga napisali, je že bolj optimistično. Če (kadar) bo hudo, pa kar napišite. Tudi to pomaga.

Želim vam lep sončen pomladanski dan

Tomaž Čakš

Abstinenčni simptomi hitro popuščajo problem je pa v tem, ker ljudje pozabljajo, kako težko je bilo na začetku zdržat. Pri meni je dva mesca in pol in se spomnim na cigaret tako, nekje 10 krat na teden.

Mani je pomagalo, fizična aktivnost, zeleni čaj ( to je glih tko, za nadomestit cigaret ) in knjiga končno nekadilci od Alen Carr-ja. Tale zadnja ti da nov pogled na kajenje.

Hvala, Še edn, kakšne abstinenčne simptome si imel? Alen Carr-a sem prebrala na dušek in mi je res pomagal. Čisto drug pogled na svet skozi oči nekadilca. Jaz sem kadila od svojega 16 leta z 9 mesečno pauzo u prvi nosečnosti, samo takrat nisem imela nikakršnih abstinenčnih problemov. Tako se mi zdi, kot da se učim na novo živeti (mogoče malo pretiravam), samo cigareti so mi res bili močna bergla, sploh za samozavest in za mehkejši svet okoli mene. Čaka me še ena preizkušnja, kako ustvarjati brez nikotina.
Še edn, čestitke za dva meseca in pol,
lep pozdrav 😉

Ko pišeš o samozavesti…… Jaz sem Ruglja v roke prijel in prebral, kako piše o nikotinomaniji in o tem, da nikotinoman zdrži brez obroka, če le dobi svoje cigarete. Pravi kadilci so tisti, ki bi svojim otrokom odrekali mleko, da bi imeli zase za cigarete. Nekako sem se tu notr našel in potem nehal.
Potem je pa treba ugotovit, kako se ta zasvojenost vrača n vrača……..
Spet, ko pišeš o samozavesti, ki so ti jo dajali cigareti: kaj je to samozavest ?
Glej. Tisto, kar kadilec dobi od cigareta pač ni samozavest. Kadilec od cigarete dejansko zgubi samozavest. Gre se bolj za to, da se človek, ki kadi tako slabo ceni, da sploh ne opazi. Kadilci nimajo samozavesti. Je samo občutek: glihkar sem skadil čik in še jih imam v rezervi. Sory, to ni samozavest. Točno to pa gre v glavi kadilcu, ki je glihkar kadil in ki ima še možnost dobiti cigarete. Kadilec rabi “pumpanje samozavesti” za najbolj osnovne stvari, sestavne dele življenja in hišna opravila. Točno zato, ker nima samozavesti in ker je vse skupi samo še :”dam čik u gobec, da ne bom gledu, kaj se tle dogaja in naj me čiki vozijo naprej”.

Abstinenčni pojavi, ah, najprej nervoza. Potem sem prebral, da se kofeinu poveča učinek dvakratno, ko nehaš kadit in zmanjšal dozo kofeina. Potem sem ugotovil, da je ena škatla dnevno kajenje, ki traja eno uro in sem bil dnevno v povprečju eno uro v športni aktivnosti. Pa sem ugotovil, da se prenajedam. Non-stop sem bil sit in skozi sem jedel (kadilci in bivši kadilci imamo pogostejši metabolični sindrom, kar je medicinska fora za ješčnost), pa tudi, ko sem šel na vece ni pomagalo, ker sem bil pač tako napokan in sem krivil prebavo, dokler nisem zložil skupaj, da se bašem.
En abstinenčni simptom sem pa moral res prebroditi. Imel sem prenizek pritisk in to tako, da bi lahko cele dneve prespal. Karkoli sem počel, sploh ni bilo več nervoze, ampak nič se mi ni dalo, tako, mesec po nehanju kajenja. To je zato, ker cigaret viša pritisk. Ko sem šele ugotovil, da sem imel cigarete tako integrirane v delovanje svojega telesa, da, ko neham vnašat nikotin praktično neham funkcionirat sem se odločil, da je treba to ozdravit.

Je pa tako. Za vsako slabo stvar, ki se mi je zgodila sem krivil dejstvo, da ne kadim več. To je zasvojenost.

no, danes je takšen dan za napisat malo. Ne kadim več kakšna dva meseca in četrt in se počutim prav fajn. Abstinenčni sindrom je minil, upam, čeprav se še vsake toliko pojavi zelo močna želja po kajenju. Cigarete imam v predalu, vendar ko pride želja raje “še malo” počakam in mine in je vse spet ok. Nikoli si ne bi mislila kako zapleten je “sistem” tobaka, nikotinske odvisnosti in abstinenčnih pojavov, dokler si odvisen si ne moreš predstavljati. Zato vse, ki se trudite, vztrajajte, jaz sem, čeprav sem včasih bila zelo blizu ponovnemu začetku, zelo se splača.
Lepo se imejte in uživajte v prelepem maju!! ;))

10 dni ne kadim. Sem jezen, razočaran, razdražljiv, apatičen, utrujen, naveličan VSEGA!
Prepiram se z vsemi, ki mi pridejo pod roko, žena, otroci, kolegi, znanci …
Apatičen sem do te mere, da se mi niti ne ljubi kaditi, sploh me ne vleče, da bi prižgal cigaret. Še tule se mi pravzaprav več ne ljubi pisati, čeprav sem imel namen napisati kar dolg sestavek. 🙁

ŠIIIT!

Vse kar ste opisalii je običajni del abstinenčnega sindroma. Ne obupajte. Premagajte te težave in prepričan sem, da ste tega sposobni. Držim pesti za vas.

Rada bi samo povedala, da sem tudi jaz imela enake težave, vendar sem vztrajala. Sedaj ne kadim 3 tedne in sem že veliko bolje. Prvi teden nisem mogla spati, vse me je bolelo, kašljala sem, bila sem popolnoma brez volje.
Vsak dan bo bolje. Treba je le vztrajati, čeprav vem, da je težko. Misliti je treba le na to, koliko dobrega bomo s tem naredili zase in za svoje družine.

LP, Vesna