Pozdravljeni,

trenutno se počutim kot najslabši človek na svetu.
Del mene se zaveda, da se trudim nenormalno, da sem si naredila prijetno življenje, da se zavestno lotevam življenja…
Ampak drugi del je trenutno močnejši. Počutim se prazno, brez energije, kot slabič. Imam občutek, da gredo vsi ljudje naprej s svojim življenjem, jaz pa ostajam na isti točki. Sicer sem zelo aktivna, ampak trenutno se moram posiliti, da naredim vse to. Najraje bi spala in spala.
Sicer imam zelo težke stvari za seboj. Težko otroštvo (spolna in psihična zloraba, zanemarjanje…), bulimija, nenadna partnerjeva smrt, samamor ljubljene osebe, če naštejem samo tiste največje. Stara sem 30 let. V bistvu sem zelo močna, da zmorem po vseh teh preizkušnjah, pa vendar.
Kako naj si pomagam v takih dneh? Zakaj me tako privlačijo ljudje, katerim ni mar zame, predvsem moški? Pa čeprav se zavedam, da to ni dobro zame, me kar vleče k njim. Kaj mi je treba tega.

Včasih se res ne razumem. Kako naj ozavestim vzorce, ki me samo omejujejo?

Hvala za odgovor,
Alica

Draga Alica,

tudi tebi se najprej opravičujem za zapoznel odgovor.

Kot si že sama ugotovila nosiš v sebi vzorce, ki te omejujejo, uokvirjajo tvoje življenje. Le-ti te tudi vodijo k določenim osebam. Sama jih boš zelo težko preokvirila glede na pretekle dogodke, ki so te ranili. Poišči si pomoč, obstajajo psihoterapevti, ki delujejo tudi v okviru zdravstveni domov in niso pretirano dragi. Ukvarjaj se seboj, ne s partnerji in prijatelji. Le-ti bodo prišli na vrsto po tvoji celitvi. Čaka te naporno delo, ki bo zahtevalo od tebe ogromno volje in moči, vendar se ne boj, saj bo le na ta način tvoja prihodnost lepa in brezskrbna.

Pogumno in srečno naprej. Sporoči kako ti gre.

Maja