Prava ljubezen – kaj sploh to je?
Lep pozdrav vsem skupaj, ki boste prebirali te vrstice.
Pišem zato, ker bi si rada olajšala dušo, ker imam glavo polno vsega in enostavno več ne vem kako sploh naprej.
Celo življenje sem hrepenela po ljubezni in pred sedmimi leti sem jo tudi našla. Bil je in še vedno je ljubezen mojega življenja. Z njim se počutim lepo, on je moj svet, daje mi vse, varnost, toplino, ljubezen.
Toda sedaj se mi ruši ves moj svet, svet, ki sva ga skupaj izgrajevala toliko in toliko let. Pravi, da me ima rad, da me ne misli zapustiti, da pa to ni takšno življenje, kot si ga je predstavljal. Da je vse postalo neka rutina, greš v službo, prideš domov, naslednji dan spet tako, vmes se malo ljubiš.
To ne pomeni, da me sploh nima rad, ima me rad, zaupa mi, me ceni in spoštuje, boji se zame, toda zdi se mu, da tiste prave ljubezni več ni.
Pravi, da to ni kar tako prišlo, da o tem premišljuje že dva do tri mesece, da se mu verjetno trga.
Ne vem več, kaj naj naredim, kaj naj si mislim, vem samo, da ga ljubim, da ga ljubim vseh teh sedem let in da si želim življenje preživeti z njim.
Prosim, povejte mi, se je kdo od vas že kdaj znašel v podobni situaciji. In kaj je za vas sploh prava ljubezen, kaj pojmujete pod tem izrazom?
Ne vem, morda se motim, toda zame je prava ljubezen takrat, kadar ljubiš nekoga z vsem svojim srcem, se mu popolnoma predaš, mu zaupaš, ga ceniš, spoštuješ,…
Povejte, vsa mnenja bodo dobrodošla,… LP Jana
V svoji rutini potrebujeta oba spremembo. Premislita, kaj vama je vsec in kaj si zelita spremeniti. Mogoce je treba obnoviti stanovanje, spoznati svoje ljube konjicke, se ukvarjati s kaksnim sportom, ali pa si omisliti skupne izlete in pohode po nasi domovini. Kakorkoli ze, vse v svojih moznostih in zeljah, vedno se da se veliko narediti in veliko spremeniti. Bi pa mogoce po sedmih letih bil ze cas, da si ustvarita druzino. Otrok tudi vnese v druzino veliko veselja in spremembe. Pa lep pozdrav
Alenka
Jana, verjetno izvirajo težave iz njega samega. Jaz bi rekla, da je v življenju velikokrat tako, da zapadeš v eno depresijo, ali kakorkoli to imenujemo, in ob tem razmišljaš vse mogoče in nemogoče. Pa se zadeva enkrat potem spet umiri. Kljub temu pa mislim, da bi resnično potrebovala kakšno spremembo, kot je že napisala al.
Preseneti ga s čim nenavadnim, z nečim, kar še nista počela nikoli. Jaz sem svojemu za spremembo za roj. dan kupila karte za Špas teater (prej nikoli nisva hodila na predstave, razen v kino). In ti povem, da je bil tega izredno vesel. Drugič sem ga spet povabila na večerju v mehiško restavracijo…kar tako, za spremembo. Presenečenje je lahko tudi lep izlet kam, kjer še nista bila,…..
Najprej se ves svet vrti okoli drage ( dragega ) in je on ali ona v centru vseh dogajanj…Potem pride tudi obdobje, ko moras opraviti kako inventuro tudi s samim seboj…In potem se nam pogosto zastavljajo razna vprasanja o tem, ali sem dosegel to in to, ali zelim to in to, da bo tako in tako…In vklapljas v analizo tudi tiste, ki so ti najbolj blizu…In tako kot pravi Vodnar, opravljas pac inventuro s seboj in zelis biti pac srecen, ker te ta zelja vedno zene naprej…Ja, obicajne krizice in krize in ubijajoca monotonija, o kateri je ze pred nedavnim tu tekla beseda….
Ce nisi zadovoljen s seboj, tudi druge gledas skozi oci kritika…Vzemi zivljenje taksno kot je, z vzponi in padci, ob katerih se pac lahko poberes….
Zelim ti, da prebrodis crne misli in zivis se naprej v ljubezni!.
Je pa se en pregovor, ki mi je vsec in daje misliti: “Cloveka najbolj navezes nase tako, da ga izpustis”. Torej, tudi sami s seboj moramo “dihati” kdaj pa kdaj v osami in razmisljati o svetu okoli nas, da lahko zacutimo prijeten vonj v blizini ljubljenih oseb…..
Pozdravljena!
Tudi meni se dogaja nekaj podobnega in tule na foromu so mi lepo svetovali in pomagali. Razlika je v tem da on mene kljub govorjenju da me ima rad zapušča, z bednim razlogom, da jaz nebom več trpela, ker on nima časa za najino zvezo in zase. Pokazali so mi da mora bizi razlog nekje drugje in obljubila sem si, da bom izvedela ta razlog od njega.
Že prej so ti napisali da se pogovorita o vsem in naj ti pove kaj ga točno moti in kako si on predstavlja vajino zvezo.
Upam, da bosta rešila problemček
LP
Zdravo, draga Jana!
Midva sva ravnokar skupaj sedaj še 4 leta dlje kakor vidva. Po desetih letih sva se poročila in sem zelo srečna.
Problem, ki ga pa ti opisuješ, mi pa sploh ni tuj. Zelo dobro ga poznam, ker je bilo z nama isto. Ampak takšno je življenje. V enem trenutku je vse razburljivo, lepo, v drugem si greš neko obdobje na živce in razmišljaš same nepotrebne reči. Potem pa zopet iz tega padca, preideš v vzpon in si zopet zaljubljen kakor najstnik, itd…..
Tako to v življenju gre. Nikoli ni tista konstanta, vedno je še kaj vmes. Lepo se vsedita in se pogovorita, povej mu svoje občutke, itd…….. Ta leta se mi vseeno ne zdi pametno zavreči le zaradi pomislekov, oh kako drugače bi še lahko bilo.
V vsaki vezi je začetek strasten, vzburljiv in nekaj posebnega in jasno da je po 7 letih drugače. Veza je postala zrela, občutna, nekaj kar moraš le še negovati in graditi naprej.
No to je le moje skromno mnenje.
Srečno.
Ja sedmo leto, pravijo, da je krizno. Res je sčasoma v partnerski zvwezi postaja vse skupaj rutina. Nekaterim to odgovarja, se navadijo na to in jim je čisto všeč. Drugim pa je v breme in jim postane dolgčas.
Poiskusita rutino spremeniti. Naj si poišče vsak tudi kaj svojega, da ne bosta ves čas skupaj. Poiščita si vsak svoj hobi. Tisto urico ali dve po službi, ko bosta imela vsak zase, vama bo dobro dela. Poleg tega mu kdaj pripravi kakšno presenečenje. Nepričakovano ga povabi v kino, na romantično večerjo, se pojavi v seksi spodnjem perilu in podobno. Če ga ljubiš se zanj potrudi.
Verjemi spremembe bodo dobrodošle za oba.
Ja ta rutina marsikoga ubija, napaka je pri vaju obeh, ker sta ji dopustila, da je prišla med vaju.
V zakonu moraš vedno skrbeti, da ni vse monotono, ker se drugače hitro naveličaš, sploh če ni tu otrok.
takoj ukrepaj in mu dokaži, da ni rutine, ali pa si omislita otroke. Če se imata rada vama bo uspelo, drugače pa bo jok.
Prava energija v vsakem razmerju je, da je stalno nekaj novega, nova spoznanja, nova presenečenja, skratka, da življenje ne zapade v rutino. Npr. en čas hodita non stop v kino. Za spremembo pa tokrat pojdita npr. res na dvodnevni izlet na vikend ali mu podari kakšen tečaj jahanja itd … skratka, neke stvaril, ki bi jih počenjala skupaj in se zabavala.
Živjo,
Mi je znano. Padla sta v monotonijo. Vsakdanje obveznosti se ponavljajo, dokler enkrat ne začneš premišljevati, ali to tako mora biti še naprej…in ko začneš tuhtati…padeš še globje in začneš dvomiti…potem lepo zakompliciraš stvari (vsaj nekaj novega se dogaja), nato skušaš rešiti vso nastalo kolobocijo…(skratka to je ‘krik’ po spremembi). Vsaj nekaj časa po tem, je bolj zanimivo v razmerju.
Odvisno eni smo taki, da od časa do časa malce protestiramo, pa nič resnega ne ukrenemo, drugi pa se odločijo za korenito spremembo.
Sama ugotovi ali se kaj da rešiti, če ne se ve, kaj se mora narediti.
Kadar greste z staršem na veselico ste dobre volje .
Vendar če sta oče in mati malo pijana se grdo pogovarjata .
Če pride k mizi kakšni fant k si mu všeč in te povabi na prvi ples .
Ko se med plesom pogovarjata se mogoče zagledata v uči prijaznosti .
Če se oče še bolj napije se naslanja na mati ter jo hoče poljubljati po obleki .
Vendar če prideta mimo kakšna dva prijatelja od staršev se ga skupaj vorenk napjejo ter se valjajo po mizi .
Č e si fantu všeč te vpraša če bi se z njim prvič probala poljubiti na ustnice .
Takrat nastane iskrica noči ljubezni .
Mislim da gre samo za izgovor in se tvoj partner že poslavlja,naslednja stvar ti bo sporočil da je spoznal nekoga novega.