Vsi govorijo o tisti pravi, resnicni ljubezni. Naj mi kdo pove kaj sploh to je? Meni se zdi, da ne znam vec gledat realno in si predstavljam, da bi moralo biti vse to tako kot je v spanskih nadaljevankah. A kdo zivi tako? Kaj steje pri pravi ljubezni? Najbrz to ni samo zacetna zaljubljenost in medsebojna privlacnost, ampak je treba nekaj vec. Prosim, pisite vsi tisti, ki ste ze dalj casa v odnosu z nekom in kako dozivljate cas, ko se zacetna vznesenost pomiri in ostanejo samo se vsakdanje stvari. Sama sem v zvezi ze sest let. Dobro se razumeva, nasplosno se ujemava, pa vendar nisem povsem zadovoljna. Zdi se mi kot da sem ze vsega navelicana. Fanta imam se vedno rada, le strasti nekako ne cutim vec. Kako vi negujete ljubezen?

Sneguljčica,

prava ljubezen. Če bi kdo vedel, kaj je prava ljubezen in to definicijo znal napisati, potem ne bi potrebovali tega foruma, ampak bi namesto foruma napisali definicijo in vsi bi vedeli, kaj morajo poiskati. In ravno zato smo si različni, prava ljubezen se pokaže pri vsakem izmed nas drugače. Ampak vsi pa imamo enako , ne vem kako naj rečem, neko isto energijo iz česar je vse skupaj nastalo.

To je neka nevidna sila, nevidna energija, za katero menim, da jo imamo prav vsi, od hudobnih in slabih. To je v nas, že od samega rojstva. TA ljubezen deluje vsak dan, vsak trenutek, ko smo otroci, ta ljubezen deluje v razmerju mama in otrok, oba drug drugemu dajeta isto zadevo, isto stvar, kot kasneje, simpatija v prvem drugem razredu osnovne šole, še vedno dajemo isto zadevo, fant punci, in mi stari se nasmihamo, kako lepo. Pride hčerka domov in reče: Oči jaz se bom poročila z Borom, je rekel da me ima rad. :-)) KAko lepo, bistvo pa je to, da daje isto tudi naprej, kar smo dajali mami in oletu in seveda obratno.

NAj rečem, da to ljubezen znova in znova obujamo in samo situacija je drugačna ter obdobje, tista sila energija pa ostaja. Seveda pa največkrat v otrocih zatremo to ljubezen, češ sedaj ko si pa že toliko star pa ne moreš več tako delati, se ne moreš več tako obnašati, kaj se stiskaš kozel stari, mi reče mama pri 33 letih. Ampak kaj čutiš, v bistvu ima to zelo rada. In taki smo vsi. Največkrat sami v sebi zatremo to čustvo in mislimo, da mora priti na dan, samo takrat ko nekoga novega spoznamo in potem rečemo,s edaj pa smo zaljubljeni, to pa je ljubezen???? NApaka, ljubezen je lahko vsak dan, in kdor zna živeti ljubezen vsak dan znova, jo zna ohranjati. ZAto je strast nekaj drugega kot ljubezen. Ljubezen je večna, samo rpehitro ponikne, če je ne znamo obnavljati v ospredju.

vsi mislimo, da je ljubezen samo takrat, ko se zgodi nekaj velikega, nekaj vznemirljivega. Napaka. Ljubezen je tudi v najmanjših stvareh, v hobiju, v službi, doma na vrtu, v naravi, v videnju kako sonce toplo sije, kako dež vspodbudi, da trava raste, da vidiš kako trava raste, da vidiš kako čmrlj leti, a se zjutraj zbudiš in si vesel, ker je nov dan in boš lahko spoznal ljubezen svojega življenja. Ampak to bolj težko spoznamo, če ne ljubimo tudi jutra v katerem vstanemo.

Torej, ljubezen obstaja, nonstop, vse okoli nas in v nas je ljubezen in najprej jo moramo začeti negovati v najmanjših stvareh. To je pribljižno tako kot , če se gremo učiti recimo Jogo. Preberemo ogromno knjig, lahko rečemo, da jogo obvladamo do obisti, ali pa kakšno borilno veščino. preberemo filozofijo Aikida in njegove tehnike in v glavi resnično obvladamo veščino, bolje povedano vemo, kaj to je. Sedaj pa nas čaka, vsakodnevno urjenje, vsak dan ponavljanje eno in istih vaj. In ko jih po 5 letih že obvladamo, ugotovimo, da jih znova in znova naredimo drugače, znova in znova odrijemo nekaj novega, naredimo jih bolje.

Tako je tudi iz ljubeznijo, ponavljati, ponavljati, ponavljati, seveda je pri tem pomembno, da je poleg ista oseba, ker če vedno pričnemo od začetka, ne mroemo napredovati, samo stil menjamo. To ponavljanje pa ne sme biti samo z osebo, temveč tudi z vsakdanjimi stvarmi, vsako jutro, ko vstanemo se veselimo in ljubimo nov dan. Začne se z majhnimi stvarmi, ndaljuje pa se tudi pri ljudeh.

Ljubezen je in obstaja vsak dan, samo ne smomo jo iskati z očmi in zunaj, ampak v nas samih in s srcem.

In še ena vaja: zamislite si, da imajo prav vsi isto zadevo v sebi, kot vi. Tisto energijo ljubezni, ko pogledate človeka, kogarkoli, pustite svoji energiji, svoji ljubezni prosto pot, naj v človeku, čeprav ga ne poznate, odkrije tisto enako zadevo. In opazili boste, kako so si ljudje v eni stvari podobni. Vsi iamjo točno to kar iščete, samo iskati morate drugače.

Primož