prav nič razpoložena
nisem prav nič valentinovo razpoložena, mam občutek, kot da se vse slabo sam nad naju zgrinja, eni imajo pa non- stop kjerkoli in kadarkoli in česarkoli se lotjo- srečo!! hvala bogu, vsem privoščim, tok da že zdj povem, da me ne bi spet cel regal ljudi napadlo, ampak se že dva dni sprašujem zakaj?? odkar sva skupi se mora zmeri neki slabega dogajat, nujno parkrat na mesec, tud cel mesec ne more minit, da bi bla srečna in brezskrbna – ne, zmeri je neki, za kar se morva sekirat(en bl k ta drug), zmer neki kar je treba reševat, probleme, al pa karkoli, jest se že sama seb čudim, da sva še zmer tok močna kokr sva, res. aja pa šest let sva skup.
kako lepo vzpodbudno besedo bi, če se da, ker resno obupujem nad vprašanjem kdaj bo pa za naju res šlo vse lepo, kar si zamisliva (sej ni veliko, samo do svojega stanovanja bi rada prišla pa do bejbice, pa do srečne družinice)
Najbrš slaba tolažba, a tudi pri drugih (večini) je vedno kaj, le da tega ne veš. Marsikje na videz izgleda vse lepo, a ni! vidiš dva objeta (z vozičkom) na cesti in si misliš srečneža, a kaj se skriva v njuni notranjosti-kdo ve? ne rečem, saj so tudi taki, ki jim je marsikaj slabega prikrajšano. malo je odvisno od sreče, malo pa od nas samih!
Srečno
Draga bibica,
življenje je pač tako, da nam postreže z izzivi, ki nam omogočajo rast in pridobivanje izkušenj. Odločamo se samo o tem, kako bomo gledali na probleme. Ali bomo v njih videli nekaj, kar je sestavni del življenja in učenja in kar je treba sproti reševati, ali pa se bomo pritoževali nad njimi in obupovali. Vedi pa, da se bodo v življenju izmenjavala obdobja, ko bo težav manj z obdobji, ko jih bo malo več.
Na koncu pa se itak vse uredi, če bosta le vlagala energijo v rešitve. Bodi brez skrbi. Prišla bosta do stanovanja in do bejbice in srečne družinice. Neznanka je le, koliko vode bo preteklo do takrat.
Lepo se imejta,
Začni gledati pozitivno, da pač vse pride ob svojem času. Midva imava (če sem prav razumel) podobno situacijo. Pač varčujeva za stanovanje in si želiva tistega kričača.
Pa pride vedno nekaj (infekcija+antibiotiki, slaba kri+tablete, potem ne gre in dobiš klomifen, pol pa spontani …. – že sovražim besedo).
Ampak se mava še vedno enkratno (čeprav jasno vpliva na počutje, predvsem njeno). Se pač trudim, da jo dvignem ob slabih trenutkih, rada se pa itak mava totalno.
Kakorkoli se pa trudiva vedno gledat POZITIVNO!!!
Lep pozdrav vsem!
uh, pa da imaš potem v hiši ljudi s katerimi si vsak dan, pa še skregani smo, in se občasno močno trudijo, hinavsko in zahrbtno, da nama ne bi uspelo?? v tem primeru je pa sploh zelo zelo težko ostati močen in pozitiven. se bojim, da bom enkrat zgubla to moč. kljub vsemu se ful ful trudiva in se mava rada, pa nobenmu se ne dava zafrk…, ampak se res bojim, kaj če enkrat eden od naju popusti??
dobr da mava še moje starše in dva zelo dobra kolega, ki pa verjamejo v naju, k se že njegovi trudjo, da nama ne bi nič uspelo