POZIV VSEM
Ce se boste resnicno zbrali skupaj in ustanovili skupino za samopomoc, pa tudi ce ne, vam predlagam, da si vsak prebere knjigo Sanje Rozman PEKLENSKA GUGALNICA, dobro bi bilo tudi ostala dva njena romana (SANJE O RDECEM OBLAKU in ZALJUBLJENI V SANJE), poleg tega pa si pomagajte s knjigo POT SAMOURESNICEVANJA (Janez Rugelj).
Sama sem tudi imela probleme s prenajedanjem (vec kot stiri leta, stara pa sem 21), vendar se je vse skupaj zelo izboljšalo odkar sem prebrala te knjige in se začela držati napotkov in nasvetov (predvsem mi ‘pomagata’ Peklenska gugalnica in Pot samouresnicevanja). Spoznala se, da hrana ni osrednji problem, ampak moja nesamozavest, samoobtozevanje… Ne bi sedaj nastevala; najbolj koristno bi bilo, da bi si res vsak izmed vsa prebral te knjige in se zamislil…
Knjige dobite v knjižnjicah, seveda tudi v knjigarnah.
Zelim vam veliko srece ter da bi v sebi nasli umirjenost! Meni uspeva zelo dobro in za to sem hvalezna tako Sanji Rozman kot Janezu Ruglju, najbolj pa sama sebi, ker sem storila to, za kar sem se pred nekaj meseci verjela, da je nemogoce.
LP, Jasmina
Kot sem ze napisala, bi bilo za vse zelo koristno, ce ne ze kar potrebno, da si prebere omenjene knjige. Jaz sem prebrala določene dele tudi veckrat, si jih vtisnila v spomin, izpisala v dnevnik… Kot prvo sem popolnoma prenehala uzivati sladkarije (vse izdelke, ki vsebujejo cisti sladkor, vkljucno s sladkimi sokovi, saj sem opazila, da sladkor le se pospesi prenajedanje), zacela sem telovaditi vsako jutro, pocasi sem zacela tudi z jutranjim tekom (vstajam ob petih in pol brez budilke in grem tect)… Lahko vam povem eno zanimivost… Ko sem zacela teci prvi teden, sem bila po nekaj dneh zacudena sama nad seboj, saj nisem niti en dan med tekom pomislila, da bom zaradi tega shujsala! To mi je bilo tako pomembno, saj sem bila prej stalno obremenjena samo s tezo in videzom. Sedaj vem, da sem pomembna samo jaz, da moj izgled ni odvisen samo od zunanjega videza. Med tekom tako razmisljam druge stvari, vse pride kar samo od sebe… Ceprav mi je se velikokrat hudo in telo prav krici, da bi se prenajedlo, se vedno vprasam, zakaj bi si to storila, saj bom potem trpela se dosti vec.
Kakorkoli, ne zdi se mi smiselno opisovati mojih tezav; bolj so pomembne tezave od vsakega posameznika, jaz ne mislim nobenega tolaziti. Zavedati pa se morate tudi, da ce uspeva meni, ni nujno, da bo tudi vam. Jaz sem vam vsem ponudila resitev, ki je meni pomagala… Poskusite lahko, ampak tukaj ni nobene garancije…
V glavnem; ne obupajte, verujte vase in nikoli ne prenehajte iskati izhoda! Jaz sem hvalezna sebi, da sem bila tako mocna, da v najvecji krizi nisem obupala in se zacela se bolj omamljat s hrano, ampak da sem se uprla, sla v knjiznico, zaupala najbljizjim ljudem svoje tezave in ko so koncno razumeli, da to ne pomeni, da pac rada samo kdaj malo vec pojem in ni v tem nic slabega, ko so uvideli mojo stisko in jo zaceli jemati resno, sem zacutila, da je odpadlo veliko breme…
No, pisala bi lahko se ure in ure, ampak samo poglabljanje vase ni se nikogar resilo (vsaj, da bi jaz vedela ne). Pojdite na sprehod, telovadite, pa ceprav 5 minut, napisite pesem, preberite knjigo za osebnostno rast (ne kaksnega poceni romana!) ali pa kaksno leposlovno delo, poiscite osebo, ki ji boste lahko zaupali, zacnite pisati dnevnik… Zivljenje je dosti vec kot le hrana in kilogrami! Srecna sem, ker sem to spoznala.
Srecno,
LP Jasmina
Sem zato, da se ustanovi skupina. Dobro bi bilo, če bi edino eden dal za to pobudo, saj samo pisanje o tem, da bi bilo dobro, če bi bila skupina itd. ne bo skupine ustanovilo. Prav je, da je dal nekdo pobudo, vendar to ni dovolj. Zelo bi bila vesela, če bi se mogoče še kaj kantaktirali prek meilov, pa preko telefona, pol bi pa se seveda dobili.
Drugi problem se mi zdi, da verjetno nismo vsi z istega kraja, niti z okolice, zato se mi zdi, da bo večja verjetnost, da si bomo mogli karsami poiskat skupino; teh je zdaj že kar nekaj v Sloveniji. Najbolj žalostno je, da jih je večina v Ljubljani.
Lep pozdrav Peri
jaz pa predlagam,
ker smo gotovo iz vseh koncev slovenije, da deluje naša skupina kar preko tega foruma…
napišeš:
začetek: 1. 7. 02
začetna teža: 68 kg
danes: 67,5 kg
cilj: 58 kg
potem pa jedilnik:
primer:
zajtrk:
breskve in pol litra bifidusa
kosilo:
riba na žaru, paradajz in sir 35% maščobe
večerja:
dietni corn flakes in pol litra mleka 1,6
popila: 2 litra vode
telesna dejavnost: 20 min kombinirano tek in hoja…
tako pisno poročilo bi vsak napisal vsak večer in se na tak način prisilil se kontrolirati pri hrani… videl bi kaj drugi jedo in koliko… komu najbolj uspeva hujšanje in držanje diete brez prekrškov…
bili bi si drug drugemu v oporo…
če si imel krizo, če si se spet prenajedal bi poskusil analizirati svoje stanje… kaj te je privedlo do tega…
in bi dobil mnenje ostalih in gotovo podporo in vzpodbudo za lažje nadaljevanje…
kot bi bil na neki terapevtski skupini…
STE ZA?
moram napisati, da jaz sem to že poskusila in da mi je uspevalo, ker bi mi bilo preveč nerodno napisati, da se ne uspem kontrolirati… pa napisati težo… tako da tudi če sem se kaj pregrešila sem se takoj spet spravila v red, pa tudi veliko mi je pomenila kakšna vzpodbudna beseda nekoga, za katerega veš, da ima podobne težave kot ti in te lahko najbolj razume…
potem pa sem imela težave z internetom in sem sedaj spet na začetku…
zato iščem nekoga, ki bo rekel, danes začnem tudi jaz in se zvečer tu oglasil…
Problem ni hrana, problem niso kilogrami!! To je samo nacin, kako probleme skrivamo, “resujemo” in se oddaljujemo od bistva!
Kar je potrebno storiti, je abstinenca! To je prvi pogoj za uspesno zdravljenje. Kako je torej mozna abstinenca pri zasvojenosti s hrano? Oglejte si pravila (povzeta iz knjige Peklenska gugalnica, avtorice Sanje Rozman)
*Prenehajte šteti kalorije in zlorabljati diete, ki temeljijo na zmanjševanju dnevnega vnosa kalorij, ker s tem iz hrane delate sovražnika!
*Nič več izpuščanja obrokov, nič več postnih dni in neuravnoteženih diet, ker sprožajo občutek “volčje lakote”.
*Nič več bruhanja, zlorabe odvajal in diuretikov – popolnoma in trajno!
*Pojejte tri obroke dnevno, količinsko naj bodo zaenkrat neomejeni in v rednih časovnih presledkih. Naj se telo navadi ritma, da dobi hrano, ko je lačno, da ne bo v agoniji večnega stradanja vse energije usmerjalo v zaloge!
*Nič več alkohola in vseh snovi, ki vplivajo na razpoloženje in stanje zaveti, med katere štejemo tudi čokolado! Ta prepoved je stroga in trajna!
*Nič več takih ogljikovih hidratov, ki se hitro absorbirajo v kri in povzročajo velik porast insulina v krvi: sladkor, bel kruh, krompir, bele testenine, prečiščen riž. Ta hranila nadomestite z “dovoljenimi”, pri katerih je nihanje sladkorja v krvi manjše! Ni količinske omejitve. (Natančnejša navodila boste našli v knjigi Michaela Montignaca Jem, torej hujšam.)
*Ko želite jesti, se vedno vprašajte: “Ali gre za telesno lakoto ali za kaj drugega?!” Če ste lačni, jejte, kolikor želite!
*Redna telesna aktivnost, aerobna vadba ali tek v naravi so vedno dobrodošli, vendar ne več kot 1 uro in pol dnevno!
*Če vam “uide” in pojeste dva kilograma sladoleda, to še ne pomeni, da niste dobri in da vam ne bo uspelo ter da lahko obupate in pojeste vse, kar vidite. Ustavite se, ko morete, premislite, kaj je sprožilo napad prenajedanja!
*Pripravite seznam ukrepov, ki jih naredite, preden izpraznite hladilnik in ga nalepite na vrata hladilnika!
Abstinenca je šele pol zdravljenja! (Kogar zanima nadaljevanje, naj si izposodi oziroma kupi zgoraj navedeno knjigo Sanje Rozman) Dokler se bo vse skupaj vrtelo okrog diet, bo pravi vzrok za probleme ostal skrit… Zamislite se, zacnite brati knjige, poiscite pomoc… Morda se vsam v tem trenutku zdi nemogoce in vsa pravila abstinence nesmiselna, vendar vam iz lastnih izkusenj lahko povem, da sem si sama zelo pomagala, ko sem jih zacela upostevati… Sicer pa sem ze veliko pisala v prejsnjih ‘postih’.
Veliko srece in poguma,
Jasmina
oprostite mi, ker sem zacela to temo pa je nisem nadaljevala, ampak saj sami veste kako je to, ko nekaj z vso vnemo zacnes potem pa ti kar naenkrat zmanjka volje…itd..kakorkoli ze zdej sem se pa res odlocila da je tega konec, dost dijet, dost je tega pekla! Ne sej nisem se zdrava, se zdalec ne, amak zacela sem pa ze s tem!!!
Ja, ker je prvi problem da nismo iz istega kraja je najbolje, da se v vsakem vecjem mestu javi nekdo, ki bo nekaksni vodja v narekovaju.Jaz pa sem ta nas program pripravljena voditi in nekako usmerjati s pomocjo nas vseh!
Takole je, prepricana sem da nam je vsem nekoliko nerodno ob misli da bi se srecal z osebo ki jo morda celo poznas in vsem se pravgotvo porajajo vprasanja o tem kaj pa ce morda moje stanje ni tako kriticno in ne rabim tega..itd…ne sprasujmo se, kajti ze samo ce ste se pojavili na tem forumu je to dovoljsna skrb in cas da zazivis!!!
Nekateri so anoreksiki, drugi bulemiki, tretji kompluzvni jedci in tu so se tisti ki se jim ydi da niso nic od tega pa so na poti k temu, no, prepricana pa sem da smo vmes se tisti ki smo kombinacija vsega, ki smo sli skozi vse in…ne bi nadaljevala o tem!
Torej jaz sem nazalost tudi iz Ljubljane, zato bi bilo dobro ce se za #vodjo# javite se iz okolice Maribora, Celja, Kranja, Murske Sobote, Novega Mesta oziroma krajev kjer bi imeli to skupino!
Javite se!
Lp from Sarah