Delam seminarsko nalogo pri sociologiji na temo PREHRANA IN MLADI in bi vas nekaj prosila.

Rada bi imela intervju s prostovoljko in bi se pogovarjala o motnjah prehranjevanja, ni mišljeno osebno, ampak tako preko tega foruma…torej popolnoma anonimno. Ni mi treba vedeti podatkov, samo par vprašanj bi zastavila.
Prosim, če bi mi katera pomagala, saj vem, da je o tem težko govoriti…če je katera za, se naj oglasi!

Pozdravček

Živjo!
Jaz sem za, ker mi ni težko govoriti o tem, vsaj po netu ne, ker sem že prebolela svojo bolezen.(bulimija) Lahko mene porabiš!

ČAO

tudi mene lahko karkoli vprasas, sem pripravljena, sicer sem se vedno na tem ker preprosto nemorem oz. nocem nehati.

lp,nala

Imaš kakšen pameten vzrok, da nadaljuješ to početje? Po moje ga nimaš, ampak saj boš sama videla, da si škoduješ in se boš prej ali slej odločila za prenehanje, ker je z vsemi tako. Hočejo nehati, ampak ne morejo.

oprosti,ker bom oz. sem mogoce narobe razumela tvoje pismo.ves,ni tako,da bi pocela kaj nalasc.ni pa tudi tako,da si lahko reces sedaj pa sem ozdravljen.ni pri vseh tako kot je bilo pri tebi!!ne vem kako dolgo si se ti ubadala s tem, in nevem med kaksnimi ljudmi zivis!jaz mojim starsem definitvno nebi mogla povedat,ker zato nimajo casaq-za moje probleme in tezave.zato prosim,ne reci nicesar prehitro

lp,nala

Hej, a veš da sem jaz čisto popolnoma enako gledala na svoje starše, kot ti zdaj na svoje?? Mislila sem da so moji največji sovražniki in v meni se je nabirala jeza, ker me nikoli niso poslušali, ker me nikoli niso nič vprašali kako mi je in to. Najbolj jezna pa sem bila, ker niso opazili kaj se dogaja. Z bruhanjem sem hotela privleči njihovo pozornost, a mi nikakor ni uspelo. Potem pa se je zgodil velik preobrat in od takrat naprej se dobro razumem s starši, ker vem, da me imajo radi in so prvi na katere se lahko obrnem vedno. Tako kot so tudi tvoji starši. Zato bi se res morala pogovoriti, jaz sem pač rabila 2 leti približno, da sem povedala. Pa tudi do tega ne bi prišlo, če mi ne bi po nesreči ušla ena besedica.
Kakorkoli že, nočem ti solit pameti, ker dobro vem kako se počutiš. Jaz samo hočem, da opraviš s tem in vem, da si tega želiš tudi ti!

najprej vas vse lepo pozdravljam!

naj vam pa povem,da sem danes naredila oz. obrnila nov list v svojem zivljenju.zacela sem se zdraviti!in po vsej verjetnosti me bodo premestili v bolnisnico.sicer sem se v hudi dilemi ce sploh delam prav,vendar pa, bi me nadaljno pocetnje najbrz res ubilo?!veliko je tudi pripomogel ta forum in moja peri.

hvala vsem.trudim se!!

pozdravljeni¨!

ni minilo dolgo, vendar so me ze premestili v bolnisnico,ker se mi je zgodila ”majhna ” nesreca!zacela sem krvaveti iz grla.no, sedaj sem tam in upam,da mi bo pocasi uspelo.

lp,tina