Anksioznost ni isto kot strah, saj je strah izzvan z realno nevarnostjo in gre za primeren odziv na zaznano grožnjo, medtem ko je anksioznost pretirana reakcija na situacijo, ki je le subjektivno videna kot grožnja.
Zaradi tega je pogosto neprijetna za posameznika in njegovo okolico.

Če se srečujete z anksioznostjo lahko vprašate za nasvet strokovnjaka. Z nami je Miha Štrukelj, specializant psihoanalize na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani in kandidat za diplomo na Evropski Zvezi za Psihoterapijo (EAP).

Dragi vsi,

Andreja, hvala za uvodni pozdrav in uvodni nagovor.

Veliko ljudi se srečuje z anksioznostjo (ali tesnobo), ki je neprijetno stanje notranje begavosti in zaskrbljenosti. Pogosto jo spremlja nervozno obnašanje in neprijetna občutja o nečem, kar je malo verjetno, da se bo zares zgodilo. Pri svojem delu se velikokrat srečam s pacienti, katere privedejo k meni ravno občutja anksioznosti. Nase vršijo ogromen pritisk, ki je subjektivno lahko vprašljiv, vendar za njih v tistem trenutku pomeni resničnost in izredno stisko.

Vabljeni z vprašanji vsi, ki se soočate s anksioznostjo ali ste v stiku z osebo z anksioznimi mislimi – da s svojo izpovedjo olajšate svojo dušo, raziskujete samega sebe ali skušate pomagati svojim bližnjim. Pri tem vam bom na voljo po svojih najboljših močeh.

Lep pozdrav,
Miha Štrukelj

“Anksioznost je omotica svobode.”
Søren Kierkegaard

Pozdravljeni!

Mene je anksioznost prvič prilepila pred 3 leti, ko nisem mogla nič, sem sfriznila in se bala vsega in vsakogar.

Obisk do zdravnice je bil zame ogromen poseg, zato sva bili domenjeni, da pridem takrat, ko ni nobenega v čakalnici, vendar je zame bilo samo 2% lažje, saj sta vseeno tam bili še sestra in ona – pa čeprav pred anx., sem ju poznala in sta ful prijazni. Z anxo. sta me ogrožali in bila sem mrtva, ko sem prišla domov od tolikega strahu, znojenja in najbolj strahu.

Vsak psihiater je želel da pridem k njemu, meni pa je bila že muka iz stanovanja iti. Pomagala sem si s helexi.

Enkrat je bilo celo tako, da me je prijel strah pred vhodom v blok, pa nbenega ni bilo, jaz pa se nisem mogla premakniti, in sem tako stala skoraj 1h.

Seveda je jasno, da v službo nisem zmogla (iz avta it),…….

Nihče od psih. me ni uslišal za zdravilo proti anxi ……….. dokler mi ni uporabnica anx., ki je trpela za hudo ankso 7 let povedala za Rivotril;

od takrat sem začela ŽIVETI. če ga ne vzamem par dni, me misli prevagajo, da sem najslabša, tresem se, živčna sem, ne morem biti zbrana in hočem pobegniti ven iz gužve – to govorim, ker sem enkrat šla taka v službo, po poznavanju Rivotrila oz. so mi v bolnici dali Kventiax ; ki je pomagal toliko, kot vanilijev sladoled (pa še slednji bi bolj pomagal).

To je delček moje zgodbe…..

Lp Tina

Pozdravljena Tinaaaa,

slišim, da ste zaradi anksioznosti trpeli in si življenje z Rivotrilom občutno izboljšali. Seveda je zelo pomembno, da ste premagali akutno stanje in pričeli, kot sami pravite, “živeti”.

Sicer nisem psihiater ali farmacevt, vendar kolikor sam vem o Rivotrilu, je to zdravilo, ki se predpisuje za anksiozne motnje v določenem obdobju (kratkotrajne anksiozne epizode). Priporočljivo je, da se v idealnih razmerah jemlje 18 tednov in se potem zdravljenje preneha. Kakor slišim po forumih je pacientom tudi težko prenehati z jemanjem le-tega.

Kot pravite, se vam, po prenehanju jemanja tega zdravila, zopet pojavijo močni simptomi. Predlagam vam, da še zdaj, ko jemljete Rivotril, začnete z raziskovanjem same sebe in skušate najti in razrešiti vzrok vaše anksioznosti. Razmislite o psihoterapiji, ki vam lahko omogoči dobro priložnost, da se v varnem okolju dotaknete morebitnih bolečih tem. Zdravilo vam bo zdaj lahko v dobro oporo za preprečevanje anksioznih misli. Na ta način se lahko mogoče intenzivno posvetite sami sebi?

Želim vam vse dobro!