“Lahko se vsako uro umakneš v samega sebe!
…Saj ne najde človek nikjer tišjega in mirnejšega zavetja kot v svoji duši… Zato pomisli na to, da se umakneš na tiho pristavico, ki jo nosiš v sebi!”
Mark Avrelij, rimski cesar, 3. st. n. št.
***

Vse več ljudi se nahaja v stiskah različnih oblik, med njimi so pogoste tudi depresije in podobne oblike razpoloženjskih motenj.
Končno vas lahko obvestimo, da so svoje posebno mesto našle tudi na Med.Over.Net, kjer se bo Miha Štrukelj, specializant psihoanalize na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani in kandidat za diplomo na Evropski Zvezi za Psihoterapijo (EAP) trudil in vam ali vašim bližnjim pomagal iskati izhod iz stiske.
Miha ima poleg psihoterapevtske teoretične izobrazbe opravljeno tudi obsežno osebno izkušnjo iz individualne in skupinske psihoanalize v obsegu več kot 400 ur.
Svoje delo opravlja pod redno supervizijo.

Več si lahko preberete na http://www.psihoterapija-strukelj.si/.

Miha,
dobrodošli v ekipi strokovnjakov na Med.Over.Net.

Draga Andreja in vsi obiskovalci,

Andreja, hvala za tvoj pozdrav in uvod. Spodaj bom napisal nekaj več o depresiji.

Vsakdo se kdaj počuti izčrpan, nesrečen, nezadovoljen s svojim življenjem, pesimističen in brez volje, da bi kar koli počel. Blažji depresivni simptomi so normalen odgovor na številne življenjske težave, stiske in stresne okoliščine. O depresiji kot duševni motnji govorimo šele takrat, ko postanejo opisani simtomi tako izraziti, da posamezniku onemogočijo normalno delovanje, hkrati pa se pojavijo in vztrajajo daljše časovno obdobje brez zunanjih vzrokov (niso povezani s trenutno življensko situacijo).

Danes je depresija najpogostejša psihična bolezen, za katero trpi že skoraj vsak peti posameznik, statistike pa se še slabšajo, saj je družba storilnosti in vse večjih pritiskov vse bolj stresna tako za starejšo populacijo kot tudi za mlade. Raziskave duševnega zdravja prebivalstva kažejo zaskrbljujoči trend, po katerem za depresijo zbolevajo vse mlajši ljudje.

Izvori depresije po psihoanalitični teoriji segajo v otroštvo in v doživljanje grožnje izgube primarnega objekta. Razlog za depresivno dinamiko so razveze in druge ločitve, ki jih otrok ne razume, ker je premajhen, ali pa mu razlogov ni nihče predstavil. Neprimerna je tudi družinska klima, v kateri je žalovanje prepovedano in kjer se vsi pretvarjajo, da jim je veliko bolje brez osebe, ki je ni več med njimi (ko se npr. oče preseli). Dovzetnost za depresijo ustvarja tudi kombinacija čustvene in aktualne zapustitve v obliki starševskega kritiziranja, ali pritoževanja o lastnem trpljenju in nesreči zaradi bolezenskih ali psihičnih težav, predvsem tudi zaradi čustvene odmaknjenosti in neobčutljivosti za potrebe otroka. Med močne vzroke za depresijo se uvršča tudi depresija starša, zlasti če otrok to doživlja v zgodnjih letih. Otrok se v teh primerih čuti krivega že zaradi postavljanja najosnovnejših zahtev in vprašanj. Omenil sem nekatere vzroke depresije, ki pa je nedvomno večplastna in ima lahko različne obraze. Navsezadnje teorija ni toliko pomembna, ampak ste vi in vaša doživetja, ki so unikatna in edinstvena.

Vabljeni, da na tem forumu zaupate svojo zgodbo in z delitvijo vaše izkušnje, sebi ter mogoče tudi drugim, pomagate pri soočanju z raznimi razpoloženjskimi motnjami. Z odgovori vam bom skušal pomagati po svojih najboljših močeh.

Lep pozdrav,
Miha