Spoštovani!
Imam staro mamo,ki je stara 89 let.Skrbi me za njeno duševno stanje.dve leti nazaj sem opazila, da večkrat ponavlja stavke,katere je že povedala.Stanje je vedno slabše, saj si ni znala več niti sama kaj skuhati,pozneje pa si niti jesti ni znala več poiskati,tako, da je rabila pomoč.Stric ji je nosil hrano in ji dal na mizo.
Od časa do časa nas ni poznala in je rekla, da ne pride kdo na obisk in da je kar sama, čeprav smo bili vsak dan pri njej,stric celo trikrat na dan ko ji je prinesel hrano.To leto je bila operirana na kili in tankem črevesju,katero ji je segnilo.Po tej opreraciji ni mogla biti več sama. Sin jo je vzel k sebi in njen spomin je vedno slabši.Sedaj niti ne pozna več sina in njegove žene ne mene in nikogar več.Ona živi v svojem svetu ko je bila še mlada in doma pri starših.Točno ve kdaj je bila rojena letnico rojstva, ne ve pa kdo je pri njej.Meni je zelo hudo, saj se mi smili, ker ne pozna nikogar in se mi zdi, da trpi.
Lepo vas prosim za hiter odgovor in se vam vnaprej zahvaljujem.

Spoštovana Diana,

vaša babica je subjektivno srečna, saj ne dojema vseh skrbi in strahov, ki zaradi dobrega spomina ohranja vsa njena okolica, vključno z vami. Gre za napredujoč proces starostne razumske opešanosti, ki je predvsem obremenjujoče za okolico, sam pa se svoje nebogljenosti ne zaveda in zato tudi ne trpi. Potrebuje le nego in nadzor in prijazno in toplo okolje.