Sem “nova” na področju neplodnosti. Opravila sem nekaj “standardnih” preiskav, na primer ultrazvok, preglede krvi v različnih fazah ciklusa, mož je šel na spermiogram. Našli niso ničesarm kar bi bilo narobe. Predpisali so mi Klomifen in Dabroston – začela bom jemati čez dva dni. Katera od vas ima več izkušenj, pa bi mi napisala malo, kako se dajo preživet preiskave kot so HGC in laproskopija – oboje me čaka septembra (sama imam namreč zelo malo upanja, da bom zanosila). Moram povedati, da sem za take preglede bolj “švoh” osebnost in jih težko prenašam. Hvala forumovke!

Vse preiskave se da preživet.Seveda če veš s kakšnim namenom se podajaš v take preiskave. Hsg je malce neprijetna preiskava a ne traja dolgo. Pri lapari ne boš čutila nič, razen ko se zbudiš iz narkoze boš lahko imela manjše bolečine v trebuhu in mogoče v ramenu.Dokler imaš upanje ni nobena preiskava prehuda.

Hvala za odgovor. Kaj pa pravzaprav pri teh preiskavah počnejo s teboj? Ali tudi to katera ve?

Anamoarija! Ne bit huda, ampak moram te malo “poučiti”. Sprehodi se z iskalnikom po našem forumu, kjer je bilo že miljonkrat napisano o vseh preiskavah. Zelo podrobno. Gotovo boš tako dobila kar dobro sliko, kaj te čaka. Upajmo pa, da ti ne bo treba čez vse to in boš kmalu zanosila! Veliko, veliko sreče!

Hvala za spodbodne besede. Res sem se sprehodila po forumu in našla ful enih dobrih odgovorov. Moram ti povedat, da sem na forum naletela slučajno, pred tremi dnevi, med brskanjem. Od takrat mislim samo še na forum, saj me zelo pomirja, ko vidim, da tudi drugi imajo takšne težave kot jaz. Lepo je, če si lahko izmenjaš izkušnje z nekom, saj je to tema, ki nas muči in notranje razžira (to velja vsaj zame). Sicer sem mirna, za moje tegobe ne ve skoraj nihče in noikomur se ne morem zaupati. Z možem preživljava pekel. Dostikrat me mine volja do življenja, saj si mislim, za koga se pa bom trudila, za koga bom živela, se ne splača se skupaj,…
Meni se zdi, da je to, kar se nam dogaja, najhujše. Včasih zvečer z možem jočeva v postelji, pa on reče: “Bog, kaj sem naredil tako hudega, da me tako kaznuješ?”….. In življenje se nama vrti v začaranem krogu. Za znoret je,…

Žal imam internet samo v službi (upam, da ga bom kmalu imnela tudi doma), zato pozno zvečer ne morem sodelovati, pa bi zelo rada, vsaj takrat, ko sem čisto na tleh. Z možem poskušava že 3 leta (tudi pred poroko se mi je zdelo čudno, da nisem zanosila, saj nisva uporabljala nobene zaščite).

Ne morem povedat, kako vesela sem da sem odkrila ta forum, resnično mi lajša bolečine, ki so skrite tam globoko, kjer me najbolj tiščijo, a jih nihče še opazi ne.

Lep pozdrav

Anamarija

Anamarija!
Vem, da je težko razumeti, zakaj se to dogaja ravno tebi. Vedi, da nisi edina. Tudi jaz sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da nas je ogromno, le težko govorimo o tem. Zato, hvalabogu, da imamo ta forum.

Vedi pa, da če ti je otrok življenjski cilj, je življenje res lahko pekel. Malo premisli o tem. Mogoče boš spremenila mnenje in dnevi le ne bodo tako težki. Ogromno stvari je, ki jih ne opazimo, ker smo samo na eno stvar osredotočeni. Škoda je zamuditi karkoli. Saj veš, življenje je kratko in izkoristiti ga je potrebno do konca.