Potrebujem psihiatra?
Pozdravljeni.
Potrebujem pomoč, popolnoma sem že obupana.
Z možem sva skupaj že kar nekaj let, so nedavnega sva živela pri njegovih starših, oba sta upokojena z zelo majhno pokojnino.
jaz sem kuhala, prala, čistila, plačevala položnice, kupovala hrano… Mož je pa plačeval leasing in kredit za stanovanjs.
Imela sva se res čudovito. Odločila sva se da greva na svoje ter kupila stanovanje.
Najina zveza je takšna kot je bila.. Res nama gre dobro.
Edina težava ki se je pojavila od kar sva se preselila je spolnost.
Ko sva živela pri njegovih starših sva seksala vsak dan.. Zdaj seksava vsak 3-4 dan, ker meni enostavno ni. Ko mi je.. Pa mi enostavno ne pride. Lahko dela kar želi.. Pokažem mu kaj mi paše.. Res obvlada. Ampak ne pridem do vrhunca in hlinim orgazem..
Možu ne upam povedati. Kaj naj naredim? Ali sem “zrela” za psihiatra?
Spoštovani Obupana333,
razumem, da vam je težko in da vas težava v spolnosti moti in spravlja v obup, vendar vas zato ne bi poslala k psihiatru. Prej kot to, bi vam priporočala obisk psihoterapevta, če sama ne bosta uspela razrešiti situacije oz. če bi se želeli poglobiti v ozadje.
Veseli me, da vama je uspelo narediti korak na svoje s stanovanjem, na kar sta lahko ponosna. Ne pišete ali ste mlajši ali starejši in niste konkretno pisali o vsebini vajinega odnosa, zgolj kratke superlative, da sta se imela čudovito, da je zveza takšna kot prej in da imata po preselitvi spolne odnose redkeje, ker vam je vaše telo začelo nekaj sporočati. Vsaka sprememba prinaša neke posledice in prilagoditve. Če lahko plahutanje metuljevih kril na enem koncu sveta sproži vihar na drugem koncu, je tudi selitev v svoje stanovanje neka pomembna sprememba v vajinem funkcioniranju in vajinem odnosu. O vsem tem se je dobro začeti odprto pogovarjati.
Sama vidim glavno težavo v prikrivanju resnice in s tem povezanim strahom, sramom, morda občutki krivde in manjvrednosti, zato bi se osredotočila na vajin odnos. Za nič niste krivi in res je hudo in krivično, če ne zmorete več doživljati užitka. Zakaj se o tem, da ne doživite orgazma in da vam kdaj preprosto ni do spolnosti, ne moreta iskreno pogovarjati oz. zakaj je potrebno iti celo dlje, v hlinjenje orgazma? Tu ste začutili, da ste se nehote ujeli v začarani krog. Telo vam preko težav v spolnosti in nedoživljanju orgazma skuša nekaj sporočiti in mu bo pomembno prisluhniti. Telo vedno govori resnico, ne znamo pa vedno tako hitro razumeti kaj se dogaja in kaj vse je pod tem. Spolnost je namreč arena, kjer se najbolj subtilno in najbolj prefinjeno pokaže in udejanja praktično vse iz naših odnosov. Od tega kdo smo, kako funkcioniramo kot posameznik in kot par, kakšen odnos imamo do sebe in do drugega, kakšne nezavedne vzorce odnosov nosimo iz svojih izvornih družin, koliko se silimo in koliko smo lahko sproščeni, koliko smemo biti pristni in koliko nas je sram te iskrenosti, koliko smo lahko v stiku s sabo in svojim telesom in smemo reči ne in koliko se prilagajamo ali delamo usluge partnerju/ki, kakšne predstave imamo o spolnosti, lahko se nam pokažejo kake zlorabe, travme ipd….. Običajno pri težavah v spolnosti ne gre takoj za tehnične, fizične oz. organske motnje, pač pa nam najpogosteje te neprijetnosti skušajo pokazati pot k nujnosti ukvarjanja s sabo in z medsebojnim odnosom na povsem nove načine. Mislim na osebnostno rast, preseganje in na večjo medsebojno povezanost, ki je lahko rezultat tega ali pa, če nič ne storimo, vedno hujša odtujenost, konflikti, osamljenost ter zapiranje vase. Lahko izberete pot ven in s tem postom ste že naredili pogumen korak v pravo smer. Spodbujam vas, da nadaljujete z iskrenim pogovorom z možem…
Vse dobro vam želim.