Lep pozdrav vsem.

Odločil sem se, da se bom malo odprl v upanju da mi bo kdo tukaj lahko pomagal. Upam, da se bo v poplavi komentarjev kakšen loser sem, našel tudi kakšen koristen.
Sem moški, star malo čez 30 let, v iskanju pomoči pri iskanju partnerice. Enostavno ne znam osvajati. Nisem najlepši, nisem pa niti najgrši. Imam bivše punce, ampak večinoma so bile zelo potrpežljive v čakanju na moj korak, ki ga kot moški razumljivo moram narediti prvi. Nimam težav se pogovarjat z dekleti. Tudi ko gre enkrat ta začetna nervoza mimo sem sproščen z punco in potem ni problem. Kot partner sem ok. Razen več ambicioznosti, mislim da mi nič ne manjka. So mi pač bolj pomembni trenutki in prosti čas kot pa stvari. Problem nastane, ko mi je punca všeč. Takrat zablokiram. Sodelavke in prijateljice dostikrat nasmejim in vem da jim je lepo v moji družbi, ampak če se pojavi dekle ki mi je všeč me je enostavno strah. Verjetno tega, da bi rekel kaj narobe in jo s tem odbil. Čeprav zavestno vem da je najboljše da sem jaz jaz in če ji je to všeč prav, če ne pa tudi ok. Ampak podzavest me vseeno zablokira.

Z raznimi videi in članki sem se navadil marsikaj, toda v praksi je drugače. Znam vzbuditi nek interes pri puncah. Marsikdaj sem bil v situaciji, ko je punca ki mi je všeč zelo očitno čakala da jo povabim na pijačo ali kaj podobnega, od mene pa nič. In potem se tepem po glavi kasneje, zakaj nisem izkoristil priložnosti.
Ima kdo tukaj gor kakšen dober nasvet kako to premagati? Večina internet in YouTube “strokovnjakov” pravi da moraš vprašati vsako, dokler ti ne pride to v navado, ampak tudi nebi bil rad eden od ta sluzastih ki se slinijo za vsako.
Preden kdo sklepa prehitro. Nisem mamin sinko. Sem samostojen. Hodim redno v službo, živim v najemu in ne pri starših ali kaj podobnega. Znam poskrbet zase in punco želim zato da mi bo lepše in ne zato ker bi potreboval čistilko, kuharico ali kaj podobnega.

Vem, da v preteklosti nisem bil še zrel in sem posledično prekinil vezo, ki bi z malo dela lahko trajala. Vem pa da sedaj sem zrel, saj sem v zadnji vezi to ugotovil. Žal pa ona ni bila, oziroma ni imela razčiščeno lastno preteklost, kar bo kdo ki je bil v podobni situaciji verjetno razumel.
Razmišljal sem tudi o raznih psihoterapijah in podobnem ampak si v tem trenutku tega ne morem privoščit. Pa tudi če bi se odločil za to, bi potreboval nekoga ki to dela ker rad pomaga, ne pa samo zaradi zaslužka.

No, s tem bom pa tudi zaključil mojo izpoved 🙂 hvala za vsako pomoč in vsako mnenje je dobrodošlo.

P. S. Se opravičujem grammar nazijem za pravopisne napake.

Srečno!

Bolj lahkoto se loti iskanja zmenka… Okoli tega primera s sodelavkami: se ti ne zdi bolje, da bi tisto, ki ti je všeč vključil v skupni pogovor in če bi lepo tekla debata, ponudil “ej, a nadaljujeva na pijači po službi ;)” in lepo počasi greš od sodelavec preko friendzone do resne namere in nato v resno zvezo?

Bolj lahkoto se loti iskanja zmenka… Okoli tega primera s sodelavkami: se ti ne zdi bolje, da bi tisto, ki ti je všeč vključil v skupni pogovor in če bi lepo tekla debata, ponudil “ej, a nadaljujeva na pijači po službi ;)” in lepo počasi greš od sodelavec preko friendzone do resne namere in nato v resno zvezo?
[/quote]

Hvala za odgovor. Saj Youtube strokovnjakom ne sledim in niti več kot toliko ne verjamem. Marsikaj je za klike in oglede narejeno ampak se pa najde kakšna pozitivna stvar vmes. Na primer, preko tega sem se naučil da ko se ujamem v pogled z kakšno simpatično punco, ne odmaknem pogleda prvi, ker to prikaže strah. In stvar 100% deluje, mislim da v poplavi fantov, ki jih je strah s tem pokažem malo več sigurnosti vase. Mislim da ni tukaj nič spornega, saj ni moj namen jo zmanipulirat ampak samo pokazat da sva si enaka in da se ne bojim (čeprav malo se:)). Ni mi v interesu z manipulacijo priti do cilja, ker takega dekleta nebi mogel spoštovati in posledično nebi bil srečen. Sem bil v vezi z eno, ki se je postavljala konstantno v podrejeni položaj in to ni zame. Imam rad da je punca vsaj malo bolj samostojna.

Lahko pa razumem iz napisanega, da si po vsej verjetnosti na začetku nakopičim preveč pritiska, še preden sploh pride do “zmenka”. To bo kr držalo. Verjetno bi bilo boljše, da probam prijateljsko začeti, samo potem me je strah da bo pošel interes. S sodelavkami mi ni težava se hecat in pogovarjat ker ni nobena “kandidat”. Ali so zasedene ali pa mi niso všeč. Ali karakterno ali vizualno. Tudi v primeru, da spoznam dekle ki mi je všeč, če izvem da je recimo poročena, mi ni več problem se hecat in pogovarjat. Problem je samo pri samskih 🙂

Hvala še 1x za pomoč pa lep dan

Hvala za odgovor. Saj Youtube strokovnjakom ne sledim in niti več kot toliko ne verjamem. Marsikaj je za klike in oglede narejeno ampak se pa najde kakšna pozitivna stvar vmes. Na primer, preko tega sem se naučil da ko se ujamem v pogled z kakšno simpatično punco, ne odmaknem pogleda prvi, ker to prikaže strah. In stvar 100% deluje, mislim da v poplavi fantov, ki jih je strah s tem pokažem malo več sigurnosti vase. Mislim da ni tukaj nič spornega, saj ni moj namen jo zmanipulirat ampak samo pokazat da sva si enaka in da se ne bojim (čeprav malo se:)). Ni mi v interesu z manipulacijo priti do cilja, ker takega dekleta nebi mogel spoštovati in posledično nebi bil srečen. Sem bil v vezi z eno, ki se je postavljala konstantno v podrejeni položaj in to ni zame. Imam rad da je punca vsaj malo bolj samostojna.

Lahko pa razumem iz napisanega, da si po vsej verjetnosti na začetku nakopičim preveč pritiska, še preden sploh pride do “zmenka”. To bo kr držalo. Verjetno bi bilo boljše, da probam prijateljsko začeti, samo potem me je strah da bo pošel interes. S sodelavkami mi ni težava se hecat in pogovarjat ker ni nobena “kandidat”. Ali so zasedene ali pa mi niso všeč. Ali karakterno ali vizualno. Tudi v primeru, da spoznam dekle ki mi je všeč, če izvem da je recimo poročena, mi ni več problem se hecat in pogovarjat. Problem je samo pri samskih 🙂

Hvala še 1x za pomoč pa lep dan
[/quote]

… V poplavi fantov, ki niso zainteresirani.
Tole s pogledom deluje, ker kot družba nakažemo neinteres za vse od ljubezenskih interesov, do zelja na tržnici in klepeta na vlaku; tako da gledamo stran in dajemo zelo kratke odgovore.
Kako poveš 90letnici v zobozdravniški čakalnici, da ti dol maha kaj ima njena soseda v cvetlični gredi, ker še misliti ne moreš od zobobola – začneš gledati v telefon ali revijo.

Ne bom rekla, da ste samo moški tepčki, ženskam ti ameriški “strokovnjaki” tudi svetujejo 1001 način kako najti zelo toksično zvezo – vse od kaži neinteres dalje.

Pa da ne bo pomote – res ni graja: zelo zdrav in zrel pristop je, da ko si nekaj želiš doseči (v tem primeru partnersko zvezo), da iščeš načine kako… Samo potem si/smo dovzetni za slabe nasvete.

Pa še en nasvet (pa sam preizkusi in/ali presodi, če je dober ali slab): probaj se lotiti zmenkov iz drugega zornega: po tem kar si napisal, sklepam/ugibam, da se zelo omejuješ in zelo brezosebno načrtuješ.
(Po natipkanem se sliši bolj grobo kot je mišljeno). Nehaj vabiti ideje, ki potem morajo biti popolne; in probaj na flegmatično “tale bi znala biti fejst – bom za eno kavo probal, če mi bo kul sledi povabilo na večerjo, če ne pa je itak samo kava”
Da obrazložim:
Vidiš eno, ki ti je “všeč” po izgledu, jo začneš ocenjevati in določati kakšna je npr. Ima nalakirane nohte, nekaj da nase, verjetno pričakuje, da se jo pelje v drago restavracijo, in ima drago pohištvo doma, si moram zapomniti, da trojno pazim, da se mi ne bi vino polilo, ko bova skupaj živela čez 10let, mogoče je čas, da zamenjam svoje pohištvo, da ne bo mislila za sem en JYSK-škrtuh, ki ga ne bo marala…
Medtem ko ima lak za 2eur, pač kar tako in je čisto navadna punca, ki si zjutraj kuha kavo nepočesana v pižami.
Ali pa “zaznaš”, da uporablja 3 različne barve označevalca in posledično sklepaš, da fuge drgne vsako soboto zjutraj ter pričakuje, da boš imel spodnjice zlikane in zložene v enakostranične trikotnike. Potem pa se izkaže, da ima pač rada označen tekst, doma pa slinastega novofundlandca, in blatne kaplje na stropu, ker se ji pes blaten stresa vsakič ko dežuje.

Če si zastavljaš tako visoke cilje in tako visoka pričakovanja, boš tudi pri 99% popolni punci videl samo tisti 1%, ki ni popoln.

Hkrati pa je vseeno fajn tudi kaj jasno povedati… (Samo za obrazložitev)
Če bi midva šla na zmenek in bi začel lajati name:
Preden kdo sklepa prehitro. Nisem mamin sinko. Sem samostojen. Hodim redno v službo, živim v najemu in ne pri starših ali kaj podobnega. Znam poskrbet zase in punco želim zato da mi bo lepše in ne zato ker bi potreboval čistilko, kuharico ali kaj podobnega.

Vem, da v preteklosti nisem bil še zrel in sem posledično prekinil vezo, ki bi z malo dela lahko trajala. Vem pa da sedaj sem zrel, saj sem v zadnji vezi to ugotovil. Žal pa ona ni bila, oziroma ni imela razčiščeno lastno preteklost, kar bo kdo ki je bil v podobni situaciji verjetno razumel.
Razmišljal sem tudi o raznih psihoterapijah in podobnem ampak si v tem trenutku tega ne morem privoščit. Pa tudi če bi se odločil za to, bi potreboval nekoga ki to dela ker rad pomaga, ne pa samo zaradi zaslužka.

Jaz bi slišala samo:
“Grdavža grda, vem da si misliš same grde stvari o meni, vem, da si, ampak NISEM, nisem te stvari, za katere vem, da si ti misliš o meni. Ne rabim te, boljši sem od tebe, za vse znam sam poskrbeti, nič mi ne pomeniš. Hočem punco, ki me osrečuje, kako pa mora sama vedeti, če ji je mar zame. Zakaj me ne maraš dovolj. Bil sem priden in delal na sebi, zakaj si taka z menoj, moja bivša je tudi tako delala z mano, in sva se razšla in tudi s teboj se bom, tako da veš!”

Vem, da je bil opis sebe za nas neznance na internetu, da si bolje predstavljamo tvojo situacijo… Jaz sem bolj plahe sorte in imam rada “varnost”. Meni bi veliko bolj odgovarjalo (še posebej zdaj, ko biološka ura že malo tikataka), da je malo bolj jasno izražena meja že na prvem zmenku.
Npr. Zmenek v restavraciji je dober način kako izraziti svoje navade in pričakovanja okoli hrane na zelo diskreten in spodoben način; pogosto jem zunaj, ker se mi ne ljubi kuhati; hodim redko, ker mi je malo drago, jem zunaj, ker ne maram pomivanja posode, ker ne morem za enega tako dodelati začimb, sem zoprn vsakič, ko mi 3/4 solate ostane, ker mi zapaše pest ob kosilu.

Meni osebno: rada kuham, rada jem to kar mi je všeč tako kot mi je všeč, in če tip rad hodi v fine restavracije s “čudno” hrano po kateri imam gastritis 🙁 – hočem vedeti ali je kompatibilno, možno kompromisa, večno jabolko spora.

Ni zdaj neizvedljivo npr. Veganka in ljubitelj čevapčičov; je pa fajn že od začetka vedeti, kaj pričakovati z odprtimi očmi in to nekako vračunati v celoti.

Ker sem zelo dolgovezila, hiter povzetek:
Poskusi hoditi na zmenke iz “eh, samo kava” in ne “ta bo pa ta prava”, ker si že v začetku obsojen na “poraz” – če pričakuješ popolnost, bo tudi pri 99% samo tisti 1% izstopal in skazil podobo; če računaš na 50% je 75% zelo “dobra kupčija”… Istočasno pa naj ti ne bo nerodno tudi kakšno pričakovanje izraziti ali pa nestrinjanje. Pri nas 30letnikih se že spodobi bolj zgodaj povedati kakšne namere imaš okoli družine, skupnega gospodinjstva, navad… Ker smo že malo na tesnem s časom. Seveda vse po razumu – oba imata pravico do lastne integritete in lastnih želj, če rad piješ pivo, ne pomeni, da punca ne sme marati vina, ne piješ iz istega kozarca; če si ozdravljen alkoholik pa je kar velik problem, če ima punca ob večerji dl rdečega.

V vsakem primeru pa veliko sreče 🙂

Enostavno je tako (vsaj po mojem no). Očitno telesno govorico že znaš prepoznati, torej ne navališ ko svinja na koruzo na vsako … kar je super. Če punca izgubi interes samo zato, ker si prvih nekaj minut neroden, potem zelo verjetno ni primerna zate. Če ti do smrti zameri en negoden stavek, je itak boljše zate, da izgubi interes in hvala bogu, si se poceni rešil ene drama queen in popolnice s prevelikimi pričakovanji. Vsakemu človeku privoščim širokosrčnega, dobrohotnega, tolerantnega partnerja oziroma partnerko, ki ne plane na prvo žogo in dopušča napake.

Pripravi si nekaj iztočnic in se jih nauči na pamet. Enostavno je včasih treba vaditi. Izgovori jih na glas, da boš zaznal, kako zvenijo. Ni treba, da je kaj kunštnega. Lahko pa ji kar gladko priznaš, da ti je ful nerodno, da ne veš, kaj reči, ampak bi jo pa zelo rad spoznal.

… V poplavi fantov, ki niso zainteresirani.
Tole s pogledom deluje, ker kot družba nakažemo neinteres za vse od ljubezenskih interesov, do zelja na tržnici in klepeta na vlaku; tako da gledamo stran in dajemo zelo kratke odgovore.
Kako poveš 90letnici v zobozdravniški čakalnici, da ti dol maha kaj ima njena soseda v cvetlični gredi, ker še misliti ne moreš od zobobola – začneš gledati v telefon ali revijo.

Ne bom rekla, da ste samo moški tepčki, ženskam ti ameriški “strokovnjaki” tudi svetujejo 1001 način kako najti zelo toksično zvezo – vse od kaži neinteres dalje.

Pa da ne bo pomote – res ni graja: zelo zdrav in zrel pristop je, da ko si nekaj želiš doseči (v tem primeru partnersko zvezo), da iščeš načine kako… Samo potem si/smo dovzetni za slabe nasvete.

Pa še en nasvet (pa sam preizkusi in/ali presodi, če je dober ali slab): probaj se lotiti zmenkov iz drugega zornega: po tem kar si napisal, sklepam/ugibam, da se zelo omejuješ in zelo brezosebno načrtuješ.
(Po natipkanem se sliši bolj grobo kot je mišljeno). Nehaj vabiti ideje, ki potem morajo biti popolne; in probaj na flegmatično “tale bi znala biti fejst – bom za eno kavo probal, če mi bo kul sledi povabilo na večerjo, če ne pa je itak samo kava”
Da obrazložim:
Vidiš eno, ki ti je “všeč” po izgledu, jo začneš ocenjevati in določati kakšna je npr. Ima nalakirane nohte, nekaj da nase, verjetno pričakuje, da se jo pelje v drago restavracijo, in ima drago pohištvo doma, si moram zapomniti, da trojno pazim, da se mi ne bi vino polilo, ko bova skupaj živela čez 10let, mogoče je čas, da zamenjam svoje pohištvo, da ne bo mislila za sem en JYSK-škrtuh, ki ga ne bo marala…
Medtem ko ima lak za 2eur, pač kar tako in je čisto navadna punca, ki si zjutraj kuha kavo nepočesana v pižami.
Ali pa “zaznaš”, da uporablja 3 različne barve označevalca in posledično sklepaš, da fuge drgne vsako soboto zjutraj ter pričakuje, da boš imel spodnjice zlikane in zložene v enakostranične trikotnike. Potem pa se izkaže, da ima pač rada označen tekst, doma pa slinastega novofundlandca, in blatne kaplje na stropu, ker se ji pes blaten stresa vsakič ko dežuje.

Če si zastavljaš tako visoke cilje in tako visoka pričakovanja, boš tudi pri 99% popolni punci videl samo tisti 1%, ki ni popoln.

Hkrati pa je vseeno fajn tudi kaj jasno povedati… (Samo za obrazložitev)
Če bi midva šla na zmenek in bi začel lajati name:
Preden kdo sklepa prehitro. Nisem mamin sinko. Sem samostojen. Hodim redno v službo, živim v najemu in ne pri starših ali kaj podobnega. Znam poskrbet zase in punco želim zato da mi bo lepše in ne zato ker bi potreboval čistilko, kuharico ali kaj podobnega.

Vem, da v preteklosti nisem bil še zrel in sem posledično prekinil vezo, ki bi z malo dela lahko trajala. Vem pa da sedaj sem zrel, saj sem v zadnji vezi to ugotovil. Žal pa ona ni bila, oziroma ni imela razčiščeno lastno preteklost, kar bo kdo ki je bil v podobni situaciji verjetno razumel.
Razmišljal sem tudi o raznih psihoterapijah in podobnem ampak si v tem trenutku tega ne morem privoščit. Pa tudi če bi se odločil za to, bi potreboval nekoga ki to dela ker rad pomaga, ne pa samo zaradi zaslužka.

Jaz bi slišala samo:
“Grdavža grda, vem da si misliš same grde stvari o meni, vem, da si, ampak NISEM, nisem te stvari, za katere vem, da si ti misliš o meni. Ne rabim te, boljši sem od tebe, za vse znam sam poskrbeti, nič mi ne pomeniš. Hočem punco, ki me osrečuje, kako pa mora sama vedeti, če ji je mar zame. Zakaj me ne maraš dovolj. Bil sem priden in delal na sebi, zakaj si taka z menoj, moja bivša je tudi tako delala z mano, in sva se razšla in tudi s teboj se bom, tako da veš!”

Vem, da je bil opis sebe za nas neznance na internetu, da si bolje predstavljamo tvojo situacijo… Jaz sem bolj plahe sorte in imam rada “varnost”. Meni bi veliko bolj odgovarjalo (še posebej zdaj, ko biološka ura že malo tikataka), da je malo bolj jasno izražena meja že na prvem zmenku.
Npr. Zmenek v restavraciji je dober način kako izraziti svoje navade in pričakovanja okoli hrane na zelo diskreten in spodoben način; pogosto jem zunaj, ker se mi ne ljubi kuhati; hodim redko, ker mi je malo drago, jem zunaj, ker ne maram pomivanja posode, ker ne morem za enega tako dodelati začimb, sem zoprn vsakič, ko mi 3/4 solate ostane, ker mi zapaše pest ob kosilu.

Meni osebno: rada kuham, rada jem to kar mi je všeč tako kot mi je všeč, in če tip rad hodi v fine restavracije s “čudno” hrano po kateri imam gastritis 🙁 – hočem vedeti ali je kompatibilno, možno kompromisa, večno jabolko spora.

Ni zdaj neizvedljivo npr. Veganka in ljubitelj čevapčičov; je pa fajn že od začetka vedeti, kaj pričakovati z odprtimi očmi in to nekako vračunati v celoti.

Ker sem zelo dolgovezila, hiter povzetek:
Poskusi hoditi na zmenke iz “eh, samo kava” in ne “ta bo pa ta prava”, ker si že v začetku obsojen na “poraz” – če pričakuješ popolnost, bo tudi pri 99% samo tisti 1% izstopal in skazil podobo; če računaš na 50% je 75% zelo “dobra kupčija”… Istočasno pa naj ti ne bo nerodno tudi kakšno pričakovanje izraziti ali pa nestrinjanje. Pri nas 30letnikih se že spodobi bolj zgodaj povedati kakšne namere imaš okoli družine, skupnega gospodinjstva, navad… Ker smo že malo na tesnem s časom. Seveda vse po razumu – oba imata pravico do lastne integritete in lastnih želj, če rad piješ pivo, ne pomeni, da punca ne sme marati vina, ne piješ iz istega kozarca; če si ozdravljen alkoholik pa je kar velik problem, če ima punca ob večerji dl rdečega.

V vsakem primeru pa veliko sreče 🙂
[/quote]

Uh, kako si dobro povzela, sploh začetek. Ja, dejansko lahko izpade precej napadalno, če poudarjaš: sem samostojen, živim v najemu (da ne bi slučajno mislila, da sem mamin sinček). Veliko boljše je, če se takšni podatki spontano pojavijo v pogovoru. Kje pa stanuješ? V Kosezah, imam v najemu stanovanje, že xy let. Kaj pa ti? In potem lahko iz nadaljevanja izmenjave o stanovanjskih razmerah že marsikaj izveš o načrtih in načinu razmišljanja: Eh, kredit jemat je brez veze, če je pri starših prosta mansarda, najem je metanje denarja skozi okno, krediti so dragi …
Zelo pomemben je način, kako nekaj povemo. Mene je groza preveč zagrizenih ljudi z absolutističnimi stališči, ne glede na to, za katero področje gre: Nikoli ne gledam TV, to je čista izguba časa, poneumljanje, … Zadnje pol leta živim brez TV, ga ne pogrešam niti malo, ampak če bi mi kdo začel s tako tezo, mi ne bi bilo všeč. Ker vem, da bom pa nekoč zelo verjetno spet imela TV in jo celo včasih gledala. Kaj potem šele kaj drugega, še usodnejšega, recimo glede prehrane (v mojem domu se meso ne bo kuhalo …), športa, alkohola …
Malo sem zašla. Skratka, neprijetno je, če ti na zmenku kdo predava, prepoveduje že vnaprej, hkrati pa tudi ni dobro, če greš prek sebe in vse sprejemaš nekritično. Pa vsi imamo deal breakerje, tukaj je pa mogoče res edino prav, da se po prvem zmenku zahvališ za sodelovanje. Pri meni konkretno so to domače živali v stanovanju da ali ne. Zelo težko bi živela brez živali, absolutno pa ne bi prišlo v poštev, da ne bi bivale v stanovanju. Tako za primer. Tukaj ni manevrskega prostora. Ne jem mesa, me pa čisto nič ne moti, da ga partner uživa in si ga tudi skuha (jaz ga niti ne znam pripravit, razen za psa, he he). Pri nama to ni popolnoma noben problem. Večinoma kuham jaz, torej jeva brezmesno kosilo, meso ima za malico, kadar kuha on ali pa si ga pripravi za večerjo. Poznam pa ljudi, pri katerih to nikakor ne bi šlo skozi.

ljubček,

največja tvoja težava je samospoštovanje. Dokler tega ne boš rešil, ne boš zmogel imeti dekleta. Verjamem, da si ok, po pisanju sledeč je že videt tako, vendar moraš sprejeti tudi sam pri sebi, da si ok, da ti nič ne manjka in da si ok fant. Ti pa pišeš o psihoterapevtih.

Vem, da se sliši klišejsko, ampak je tako – ko pride prava, pride in pride vse samo in naravno. To pišem o konkretnih čustvih, ne o simpatijah ali všečnosti.

praviš, da si na svojem – nisi, si na najemu. To je eno področje, kjer si lahko kaj urediš, morebiti kupiš zemljo za začetek ali iščeš možnosti za nakup stanovanja (državna porođtva, varčevanje, subvencije ipd.). Če bi res našel dekle, to je ena ovira – nimaš svojega prebivališča in to je nekaj res res res težkega, če moraš vse sam narediti iz niča. Sem šla skozi in čeprav imam nekaj čez 30 let in imava doma svoj dom, ni bilo lahko, ni bilo enostavno, ni bilo prijetno, še manj z otrokom zraven.

Biti moraš malo bolj proaktiven. Praviš, da nimaš ambicij? Postavi si jih. Naloge, cilje. Najprej kratkoročne, nato pa vse bolj “težke”, zahtevne in dolgorčne. To je začetek. Recimo – zemlja, hiša ali stanovanje in kako do njega. Potem boš lahko pisal, da si samostojen in imaš zadeve urejene.

Drugo, osvajanje, vsaj kar se spomnim pri možu, pride samo naravno, ko ti je nekdo pač zelo zelo všeč. Primer dam – spoznala sem moškega čez poletje. Neka kemija je bila med nama, vendar iz očitnih razlogov ni moglo biti nič. Ampak je bila. In stvari so prišle naravno. Oba sva se drug drugega dobesedno izogibala, ignorirala ipd. ampak kemija je bila in kar je prišlo, je prišlo naravno brez razmišljanja. Pri možu je bilo drugače – tam sva se spoznala kot kolega, potem prijatla in s časom se je razvila kemija. Ampak tudi ta je prišla povsem naravno brez truda. Seveda so bili kamni vmes in luknje in vse, ampak začetki so vedno lepi, romantični. Tu ti priporočam ,da se preprosto prepustiš. Klišejsko, ampak je res – se odpreš, ne razmišljaš, narediš napako in se učiš. In je lažje in lažje in lažje.

Ni treba, da jo povabiš na kavo – povabi jo na sladoled in sprehod. Še vedno imajo dekleta to rada, vsaj taka, ki bi tebi ustrezala, bi to želela glede na tvoje pisanje. Se mi ne zdiš tip človeka ki bi šel v kafič, tam zbijal šale ure in ure s cigareti in pivi in potem šel še na večerno “žurko” – se mi zdiš bolj tip za sprehod, sladoled, slaščičarno ipd. Torej poskusi, ko bolje spoznaš dekle, ki ti je všeč, jo povabit na sladoled poleti. Zdaj itak ne moreš nikamor.

In ne stresiraj se zaradi tega. Postavi si cilje, dvigni si samozavest (mogoče se vpiši na kakšno športo dejavnost ali jo sam opravljaj v naravi) in ostalo bo prišlo počasi.

Ker praviš da ne znaš osvajati ti tukaj dajem nasvet glede tega: kot veš vaja dela mojstra in enako je pri osvajanu. Nekateri se rodijo s talentom osvajanja, nekateri pač ne, zato se ga morajo slednji naučiti. Ampak VSAK, ti rečem res VSAK zna osvajati, le da nekateri tega še niste razvili. Ampak se da. In sicer z vajo.

Prvi korak ni da pristopiš do neke ženske in navržeš par osvajalskih verzov in čakaš na njen odziv in potem se premakneš na naslednjo žensko in tako naprej. Ne. Prvi korak je, da se naučiš normalnega pogovora torej ”casual talk” in sicer z ženskami, ki jih ne bi imel za partnerko. Torej to pomeni da greš do neke starejše gospe (npr. 60+ let) in jo prijazno ogovoriš (neosvajalsko seveda) in se poskušaš z njo pogovarjati več kot 5min. Nato nadaljuješ s kakšno drugo gospo. Ni nujno da isti dan seveda. Npr. ko si v trgovini na delikatesi in če vidiš da za tabo ni stranke povprašaj gospo ki reže salame kako se ima, ali je delo naporno, ali ima vnuke, kako bo preživela praznike ipd…

ko boš osvojil pogovor s starejšimi ženskami, spusti mejo starosti naprimer na 40letnice. Še vedno nadaljuješ z neosvajalskimi pogovori. Npr.ko greš na sprehod in opaziš žensko 40let s kužkom, se ustavi, vprašaj jo če ga lahko pobožaš, kako mu je ime, katere pasme je, reci da razmišljaš da bi ga tudi ti kupil ipd…..

Ko se ti zdi da si dobro speljal pogovore s 40 letnicami, pa pojdi na punce tvoje starosti in sicer na taka dekleta ki ti NISO všeč (morda boj buckaste, kratkolaske nevem vglavnem kar ti ni všeč na dekletu). Tako ti pri pogovoru z njimi ne bo nerodno. Še vedno se držiš NEosvajalskih pogovorov. Naprimer v trgovini nabiraš zelenjavo, zraven tebe punca, ki ni tvoj tip, prav tako nabira zelenjavo npr.korenje, vprašaj jo če bo kaj skuhala iz tega korenja in da bi ti prav prišla kakšna ideja, saj ti ne veš kaj skuhati, ko ti pove npr.da bo naredila korenčkovo juho, ji reci: uu to imam rad pa je še nisem nikoli sam pripravil, kaj pa gre vse notri v juho, kako jo pripravim … Izogni se osvajanju, vse naj teče tako kot bi se pogovarjal s svojo mamo.

Ko se ti zdi da ti grejo tudi taki pogovori od rok pa se začnejo osvajalski. Izberi si punco, ki bi jo želel imeti (pa je ne poznaš). Ključno je da je ne poznaš, saj v primeru da te zavrne, ne boš imel potlačenega ponosa in ega. Torej greš do všečne punce, npr v nekem baru, klubu, na hribu, v parku … začneš s casual talkom, stopnjuješ in osvajaš, se nasmihaš, ključen je očesni stik, se pohecaš ipd. in jo povabiš ven. Če reče NE, se nimaš kaj sekirati. Ne poznaš je, ona ne pozna tebe, po zavrnitvi boš normalno živel naprej kot si do sedaj, brez nje. Če si lahko do zdaj živel brez nje boš pa še naprej. Nato greš do druge (pa ne takoj haha mogoče počakaj kak dan ali dva). Če te spet zavrne, greš na naslednjo, pa naslednjo pa naslednjo. Zavrnitve nič ne pomenijo. Zavrnile so te na podlagi njihove predstave o tebi in ne na poglagi tega kakšen si ti v resnici. torej zavrnitev ne pomeni da si zanič, da si grd in nevšečen.

ko se ti zdi da ti gre to dobro od rok, pa lahko prešaltaš na osvajanje punce, ki jo morda poznaš dlje časa, ki ti je všeč in bi rad bil z njo v vezi. Bo veliko manjša verjetnost da te zavrne in izgubiš drago osebo.

tako upam da ti to pomaga
vaja dela mojstra
ni sramotno da vadiš osvajanje
srečno

Ok, hvala vsem za odgovore. Sem vse večkrat prebral in bom na vse odgovoril skupaj, ker bo tako najlažje. 🙂

Bom najprej malo več povedal o sebi. Nebi nikoli na zmenku začel govoriti kako sem samostojen, kako nisem mamin sinko in podobno 🙂 To me je nasmejalo, ker je bilo tu napisano samo za predstavitev. Res pa, ko sem prebral za nazaj, izpade malo agresivno.
Nimam niti nekih večjih težav na zmenku. Pač nervozen sem, ampak se znam obnašat.
Kar se tiče veze sem v stilu “živi in pusti živeti”. Ne moti me če je punca vegetarijanka, me pa moti če pričakuje da bom tudi jaz. Živali imam rad in mi sploh nebi bila ovira (noter ali zunaj), čeprav jih trenutno nimam. Vse v mejah normale seveda – 5 psov v spalnici je preveč :).
Rad kdaj pa kdaj jem zunaj ampak večinoma raje vidim da skuham/skuha/skuhava doma.
Vse je stvar dogovora. Bom pa še dodal, da sem več življenja preživel samski in mogoče se česa tudi ne zavedam. Kakšen “dealbreaker” mi ne pade na pamet trenutno.

Je pa res kar je napisala

To prvo simpatijo, flirtanje, lepi pogledi, hecanje ni težava. Glavna težava je takoj za tem. Ko je treba povabit. Ko gamblaš. Bo ali ne bo. Tu pa se poveže na to, kar je rekla

V glavnem, cilj, oziroma zakaj sem se odločil tu pisati je to, da bi rad lažje prišel do zmenka. Kako tisti gamblerski del, ki včasih to sploh ni, premagat. Mogoče sem zgrešil pri naslovu, ki se glih ne ujema s tem. Pač iščem načine kako it skozi to blokado.

Hvala še 1x vsem!
VecniOptimist ma vas rad 🙂

Kaj pa če napišeš sms: ali bi hodila z mano? Ali dobiva se na kavi tukaj ali tam. Ali pridi k meni domov.

Hmm..ampak za to bi potreboval telefonsko in za dobiti telefonsko je spet ta gamblerska težava.

Me pa nekaj zanima, glede na to da vidim, da je dosti deklet tu. Moje mnenje je, da če si ne upam osebno vprašat za številko ali zmenek, da si tega tudi nekako ne zaslužim. Če bi recimo znanko dodal na fb in jo tam povabil na kavo ali karkoli, bi izpadlo, da si v živo ne upam in posledično izpadem reva. Ali pa da bi preko skupnega znanca ali kako drugače prišel do telefonske. Je to samo v moji glavi? Vam se zdi pomembno da moški v živo povabi/vpraša ali smo že v času ko je enako normalno, da te nekdo osvaja preko fb-ja? In kako bi izpadlo, če bi kar naenkrat dobila sms od moškega, kjer bi ti napisal da mu je neki pijatelj/prijateljica dala številko?

Uporabljaj samo tiste telefonske, ki ti jih ženske dajo same!!!

Preveč razmišljaš in tuhtaš in kalkuliraš. Smo v 21. stoletju v dobi družbenih medijev. Napovedujejo, da v kratkem telefonov sploh ne bomo več uporabljali za pogovore, ampak samo še za surfanje in pošiljanje sporočil niti ne na tel. cifro, temveč na razne messsengerje, whatsupe itd. Ti pa sprašuješ, ali je kul začeti pomenek prek FB? Koliko si star, 80?
Če boš punci zanimiv, bo s tabo čvekala na FB in ti prej ali slej nakazala, da jo kam povabi, da jo prosi za cifro, da bi se rada dobila s tabo … za razbrat, ali ji je, ne rabiš biti Einstein. Če ti par dni ne odgovori na sporočilo, je NE zanimaš. Če moraš vedno ti prvi kaj napisati, je NE zanimaš. Če moraš vleči odgovore iz nje in ničesar ne pove sama od sebe, je NE zanimaš. Če pa s tabo čveka cel večer in ne ponikne vmes za par ur, jo pa zanimaš …

Jaz recimo ne vem, če bi hotela kaj imet s takim komplikatorjem, ki mora imeti vse odgovore, še preden sploh postavi vprašanje.
Iskat telefonske pri drugih tudi mogoče ni idealno, se strinjam.

Haha, ja, imam grdo navado nametati zelo veliko besedne solate potem pa se vse drugo bolj vidi XD v tretje gre rado, upam, da bo tokrat držalo.
(Za pomoč pri zmanjševanju treme)

Kot družba smo na vseh področjih postali zelo binarni (ja/ne), črno-beli, “seznamkasti”, marketinški, potrošniški, oglaševalski (lažno, zavajajoče, nedefinirano) tako namerno, nenamerno in iz malomarnosti ali vljudnosti, pa “one size fits all” in vse unikatno istočasno. In ker ob skopih informacijah, ki jih imamo po tono naenkrat, si moramo ostalo “dopisati”.
Če rečeš imam rad kavo, je lahko a) vsako jutro pijem, samo da je kava; do b) imam profesionalni kavomat, kavo za 30€/kg in če rečem kapučino pričakujem po tretjinah espresso, mleko 60°C in peno, drugače zavrnem.

Pa res ni graja ali podobno – kot družba smo si naredili takšen standard in se tako navadili, da je že podzavestno.

Da obrazložim (na sebi):
Meni osebno: rada kuham, rada jem to kar mi je všeč tako kot mi je všeč, in če tip rad hodi v fine restavracije s “čudno” hrano po kateri imam gastritis 🙁
Tole je precej konkretno in podrobno obrazloženo – ampak še vedno tebi (in drugim) ne pove kaj pričakovati, če bi en teden hodili k meni na kosilo. Bo vsak dan npr. Testenine Alfredo (samo maslo in malo parmezana), bodo juha -glavna+solata – sladica in vsak dan nekaj drugega, bo klasična slovenska, italijanska, avstrijska, bo mesečni segedin, ki se pogreva dokler ne zmanjka…
Pač karkoli je doma skuhano in ne samo odmrznjeno bi veljalo za “doma kuhano”.

Če rečem imam psa – pes je čivava, novofundlandec, labradorec, rotwiler, maltežan v roza oblekici, lovski, … In to so samo pasme! S

Tudi okoli teh točk npr. Da se spodobi pri 30 imeti kakšno nepremičnino (s čimer se močno ne strinjam, zaradi večih razlogov, ki bi pisala in obrazlagala za več kot je vojna in mir 😉 ).
Ljudje nismo skupek točk na seznamu – če v zvezi kljukaš seznam “jaz bi” in “jaz imam” si pogubljen, ker je zveza serija kompromisov in soglasij.
Recimo ti ne maraš likati, ona ne mara kuhati, sta v zvezi; možni izidi so A) vsak živi zase ločeno okoli hrane in perila; B) si razdelita, da bo za oba bolje – ti kuhaš, ona lika; C) imata obleke, ki jih ni potrebno likati in jesta zunaj; D) si pod nos mečeta; E) zamere; …
To sem nekako (tudi) mislila pod tiste %… Pa sploh nisem začela o “spektru”.
Tako kot si tudi sam omenil Rad kdaj pa kdaj jem zunaj ampak večinoma raje vidim da skuham/skuha/skuhava doma. – stvar fleksibilnega, a definiranega odgovora (pa ni treba napisati kaj rad kuhaš – ker je namen izpostaviti vzorec).

Po binarno si (pomoje) podzavestno definiraš partnerke mogoče>mogoče ja”>ja, in se začne panika, da bo vse šlo k vragu… Potem ko npr. Izveš da je v zvezi se prevesi iz ja>mogoče ja>mogoče>mogoče ne>ne; in je nepopravljivo ne in se skuliraš, ker je itak končano, pa se komot hecate, kljub temu, da se lahko naslednji teden razide s fantom in je spet samska kandidatka in spet vse zaniha binarno nazaj. Pa tudi ob kakšnih drugih “točkah na seznamu” je verjetno podobno npr. (En primer iz druge teme) jaz rad smučam, ona ne smuča, nikoli več ne bo zimskega veselja in dopusta (brez kakršne koli možnosti, da pač greš sam za en vikend s prijatelji, ali gre ona drsat, ali jo naučiš, ali ti prav pride za čez 5-10let ko s tamalim/tamalo na klančkih do kolen, ti pa imaš lahko fejst smuko)
Seveda vse podzavestno.
Pa preden se spet narobe razume 🙂
Pri tistem “nisem mamin sinko, sem samostojen…” Je bilo zelo veliko “binarnega” kot način izražanja… Npr. Veliko ljudi ima urejeno mansardo pri starših, za katero odplačujejo kredit pa sami vzdržujejo gospodinjstvo – nekateri tudi skrbijo za ostarele starše/stare starše in jim kuhajo, perejo itd. Medtem ko marsikateri “otroček” dobi stanovanje in pralnik in kuhinjo in avto, pa pride k mamici s košaro umazanega perila, “ker tako dobro kuhaš”. Seveda ne vsi -a ampak se verjetno razume kam tačko molim. V najemniški garsonjeri si lahko bolj “na svojem” kot če imaš lastniško vilo zraven vile svojih staršev – na papirju je lepo (iaiao), ampak v resnici/izvedbo pa je lahko zelo drugače in ti na dovozu v “samostojno” vilo ta stari “težijo” toliko kot bi v trosobnem stanovanju.

In v strahu, da v tretje tudi ne bo šlo 🙂
Poskusi se ujeti pred binarnimi “seznamskimi”, nespremenljivimi vzorci in se obdržati v “mogoče”… Če ostaneš tam, si pol poti do samozavesti, ki jo imaš z “ne-kandidatkami” 🙂

Okoli tega:
Ženske nismo plen, moški niste plenilci.
Meni osebno so povabila in pečenja preko socialnih omrežij … Ne.
(In sem 80 samo po duši).

Preko znanca me mora prej vprašati ali pa konkretno kaj biti npr.
“Zdravo, sem TaPaTa – poznava se preko TegaPaTega; menda mi lahko pomagaš s TemPaTem – plačam z večerjo ;)”

Tudi ne maram teh for, češ “ooo, 5min se poznava, a greva na zmenek”… Meni je veliko boljše, da se “nadaljuje debato na kavi” ali kaj podobnega… Več ali manj mi je lažje, če se me prosi, da omaro iz ikeje pomagam sestaviti, kot pa direkt uradni zmenek – ni tiste teže in pritiska… (In ja, zato sem tako zagreta za tole debato).
Kot dvojni zmenek ali pa skupinsko druženje za spoznati mi ni problem; bi pa bila zelo divja, če en, ki me 3tedne “ignorira” in se nekaj nastavlja in “hladnega” dela, povabi na zmenek preko cifre ali FB, ki jo dobi od skupnega znanca, ker bi bila 100% da je šala ali pa bo nesramen na zmenku.
Dejansko bi prej sprejela od popolnega neznanca “zdravo, sem XY, ABC mi je dal tvojo cifro – če si zainteresirana za zmenek na slepo, vabim :)”

Poznam uspešne pare, ki so “virtualno” začeli, samo meni je kot spletno nakupovanje, in že v živo se hitro počutim kot “šunka na polici”.

Jaz navijam, za spontane kavice/sprehode, ki se na polovici prevesijo v prvi zmenek. 🙂

Okoli tega:
Ženske nismo plen, moški niste plenilci.
Meni osebno so povabila in pečenja preko socialnih omrežij … Ne.
(In sem 80 samo po duši).

Preko znanca me mora prej vprašati ali pa konkretno kaj biti npr.
“Zdravo, sem TaPaTa – poznava se preko TegaPaTega; menda mi lahko pomagaš s TemPaTem – plačam z večerjo ;)”

Tudi ne maram teh for, češ “ooo, 5min se poznava, a greva na zmenek”… Meni je veliko boljše, da se “nadaljuje debato na kavi” ali kaj podobnega… Več ali manj mi je lažje, če se me prosi, da omaro iz ikeje pomagam sestaviti, kot pa direkt uradni zmenek – ni tiste teže in pritiska… (In ja, zato sem tako zagreta za tole debato).
Kot dvojni zmenek ali pa skupinsko druženje za spoznati mi ni problem; bi pa bila zelo divja, če en, ki me 3tedne “ignorira” in se nekaj nastavlja in “hladnega” dela, povabi na zmenek preko cifre ali FB, ki jo dobi od skupnega znanca, ker bi bila 100% da je šala ali pa bo nesramen na zmenku.
Dejansko bi prej sprejela od popolnega neznanca “zdravo, sem XY, ABC mi je dal tvojo cifro – če si zainteresirana za zmenek na slepo, vabim :)”

Poznam uspešne pare, ki so “virtualno” začeli, samo meni je kot spletno nakupovanje, in že v živo se hitro počutim kot “šunka na polici”.

Jaz navijam, za spontane kavice/sprehode, ki se na polovici prevesijo v prvi zmenek. 🙂
[/quote]

Glede na čase, v katerih živimo in je telefonska številka res izjemno občutljiv podatek (ki si ga potem podajajo in prodajajo vse sorte firme, od uglednih do neuglednih), jaz nikomur ne dam nobenih zasebnih številk, preden ne dobim izrecnega dovoljenja lastnika.
Da bi tujec prišel v moje stanovanje šraufat omaro – ni šans. Nimam slabih izkušenj, ampak to se mi pa res ne zdi nekaj, kar bi človek priporočal samski ženski. Zelo nenavadno se mi zdi, da te odbija pogovor prek raznih čvekalnic, bi pa brez nadaljnjega tipa spustila k sebi v stanovanje.
Glede komuniciranja prek omrežij, prvih korakov, načina osvajanja pa mogoče ne bi bilo odveč povedati, da si ti na primer samska, jaz pa ne 🙂

To je popolnoma zgrešeno mišljenje, da “Mora moški narediti prvi korak!”

Iz tega nastanejo [hashtag=MeToo]#MeToo[/hashtag] grozljive zgodbice!

Dejansko morata OBA narediti te prve korake pokazati interes do drug drugega. Pri čemer pa je dokaj pogosta napaka obeh spolov, da že prijaznost zamenjujejo za spolni oz. partnerski interes. Tu smo sicer hetroseksualni moški v rahli prednosti, ker smo fizično močnejši in si malce bolj na varnem, če žensko zavrneš. Še vedno bo pa sprožila cel KlevtOrkan.. ali iz ranjenega ponosa pokrenila obtožbe o nadlegovanju.. oz. v šibkejši različici, da “si jo osvajal” (zgolj zato, ker si na nekaj njenih absurdnih ali sarkastičnih trditev odgovoril sarkastično).

PARADOKS DANAŠNJEGA ČASA je, da del deklic (četudi že po starosti žensk, v glavi pa še krepko delic, ki niti na ravni najstnic niso!) še vedno sanja o princu na belem konju, ki bo naredil vse pravilne prve korake in vedno znova uganjeval njene misli, hotenja ter želje.
Od takšne deklice (“ženske”).. samo hitro stran!
Začelo se bo morda že “sanjsko”.. končalo se bo tudi v sanjah, samo z drugim dela razpona sanj: nočna mora!

Gre za večno nezadovoljstvo in v veliki verjetnosti je imela odsotnega očeta ali ga sploh ni imela.. njen lik moškega pa je prevzel fantazijski lik iz filmov ter nadaljevank.. in “Doktor Romanov”.

STRAH MOŠKEGA je enak strahu ženske.. kjer pa ga je moč uporabiti tudi v svojo smer. Liki Woody Allena o tem vedno govorijo. Najbolj v Play it again Sam, l.1972 in Annie Hall, l.1977.. slednji nagovarja tudi prejšnjo točko: “žensk” / deklic.

Drugače je pa tudi Stand-up komik Louis CK dostikrat prav o tem.. in če se lahko svojemu strahu smejimo, ga naredimo človeškega, ga torej sprejmemo.. smo naredili praktično že vse.

Hvala za odgovor. Saj Youtube strokovnjakom ne sledim in niti več kot toliko ne verjamem. Marsikaj je za klike in oglede narejeno ampak se pa najde kakšna pozitivna stvar vmes. Na primer, preko tega sem se naučil da ko se ujamem v pogled z kakšno simpatično punco, ne odmaknem pogleda prvi, ker to prikaže strah. In stvar 100% deluje, mislim da v poplavi fantov, ki jih je strah s tem pokažem malo več sigurnosti vase. Mislim da ni tukaj nič spornega, saj ni moj namen jo zmanipulirat ampak samo pokazat da sva si enaka in da se ne bojim (čeprav malo se:)). Ni mi v interesu z manipulacijo priti do cilja, ker takega dekleta nebi mogel spoštovati in posledično nebi bil srečen. Sem bil v vezi z eno, ki se je postavljala konstantno v podrejeni položaj in to ni zame. Imam rad da je punca vsaj malo bolj samostojna.

Lahko pa razumem iz napisanega, da si po vsej verjetnosti na začetku nakopičim preveč pritiska, še preden sploh pride do “zmenka”. To bo kr držalo. Verjetno bi bilo boljše, da probam prijateljsko začeti, samo potem me je strah da bo pošel interes. S sodelavkami mi ni težava se hecat in pogovarjat ker ni nobena “kandidat”. Ali so zasedene ali pa mi niso všeč. Ali karakterno ali vizualno. Tudi v primeru, da spoznam dekle ki mi je všeč, če izvem da je recimo poročena, mi ni več problem se hecat in pogovarjat. Problem je samo pri samskih 🙂

Hvala še 1x za pomoč pa lep dan
[/quote]

Iz zapisanega je razvidno, da vam ne gre dejansko za osebo, temveč za “score”.

Hec je namreč v tem, ko pridemo do zares zanimive osebe, najdemo vse naše skrite moči in talente, da stik in interes ohranimo ter razvijemo.
Travmiranje, da nisi osvojil vseh sopotnic na tramvaju ali podzemni (ok, za Slovenijo bolj: avtobus) na tisti 40 minutni vožnji.. sloh ne nagovarja interesa, zaljubljenosti.. temveč “lovljenje”.
Lovljenje z vedenjem in ameriškim debilizmom: “Pick-up line-ov”.

Če je interes “imeti”.. potem nič ne pomaga.
Če je interes spoznati.. je pa vsak stavek, vsako približevanje OK. Primerno okolju.. eno govoriš v Galeriji, drugo v knižnici, tretje v kavarni.. kjer se je moč navezovati zgolj na videno.
Lažje v knjižnici, kjer vidiš naslov knjige.. ali sliko, kip v Galeriji.

Kavarne so nas v današnjem svetu razorožile, ker ljudje večinoma gledajo v zaslone.. in ostalim ni razvidno ali oseba bere knjigo, članek.. ali kupuje nove čevlje.. oz. všečka vse debilizme svojih socialnih prijateljstev.

Drugače od “nasvetov”.. so bili pa zabavni tisti od Jonasa Žnidaršiča v takratnem Video Šponu. Samo pri njemu je potrebno vedeti, da ima širok razpon interesov in tudi za dekle/žensko se je zares, zares zanimal. Je bil iskren player.
Ne zgolj player, zaradi playerja.

Tvoje prepričanje, kako ženske samo čakamo, da moški naredi prvi korak, je napačno. Tudi same naredimo prvi korak, je pa res, da nam mora moški biti dovolj všeč. Povečini smo le prijazne do vsakega pri pogovoru in eni si to takoj napačno tolmačite, da si želimo kaj več in vas čakamo, da nas osvajate.

Glede na čase, v katerih živimo in je telefonska številka res izjemno občutljiv podatek (ki si ga potem podajajo in prodajajo vse sorte firme, od uglednih do neuglednih), jaz nikomur ne dam nobenih zasebnih številk, preden ne dobim izrecnega dovoljenja lastnika.
Da bi tujec prišel v moje stanovanje šraufat omaro – ni šans. Nimam slabih izkušenj, ampak to se mi pa res ne zdi nekaj, kar bi človek priporočal samski ženski. Zelo nenavadno se mi zdi, da te odbija pogovor prek raznih čvekalnic, bi pa brez nadaljnjega tipa spustila k sebi v stanovanje.
Glede komuniciranja prek omrežij, prvih korakov, načina osvajanja pa mogoče ne bi bilo odveč povedati, da si ti na primer samska, jaz pa ne 🙂
[/quote]

Je pa to izključno moje “samsko” mnenje z dušo staro vsaj 80 🙂 da ne bo zavajajočega oglaševanja 😉

Zelo je odvisno tudi kje išče – med sodelavkami ima kar osebno za ponuditi če gre z njim na malico; če je ena, ki jo sreča prvič v življenju brez znancev pa nekaj drugega. Po mojih (skromnih in upostošenih) loviščih, so mi socialna omrežja definitivno Ne. Če je preko močnih poznanstev cifra, če je preko službe casual “on the spot” malica, če je preko rednih lokacij npr. Abonma za kino (nič drugega mi ne pade za primer) pa se ne počutim lagodno kar tako deliti konkretne podatke kot je že priimek pred prvim zmenkom.
(Nimam pa FBja z vzdevkom – kar pa zna biti moja napaka 😉 )

Je pa še vedno samo moje osebno mnenje in ne božja beseda… 🙂