Pozdravljeni,
Stara sem 22 let in prihajam iz dolenjske.
Vedno sem bila tarča zbadljivosti v mladosti (tako v šoli, kot tudi drugje). Doma mi niso pustili prijateljev,saj naj bi zapadla v slabo družbo.
Tako sem odraščala v samoti in nisem imela prijateljev.
Sedaj pa ko sva se z mamo odselile drugam, nimam nikogar. Nimam nikogar ki bi ga lahko poklicala in povedala težave, …. preprosto sem sama.

Kje njti koga? denarja za krožke nimam. Službe tudi ne, a jo iščem.

Sem tudi psihično na tleh in hodim k psihiatru

Lep pozdrav,

Zelo spodbudno je, da hodite k psihiatru, to pomeni, da aktivno rešujete svoje težave. Ste mogoče razmišljali, da bi se vključili v kakšno samopomočno skupino? Podatke o tem katere samopomočne skupine delujejo v vašem kraju oz. okolici lahko dobite na vašem Centru za socialno delo. V samopomočni skupini bi se srečevala z ljudmi, ki imajo podobne težave kot vi, seveda če je taka skupina v vaši bližini na razpolago. Če ste opazili, na forumu se je javila gospa, pod imenom Aja 1, ki si želi družbe, sicer je iz Portoroža, toda dopisujeta oz. kličeta se lahko. Mogoče bi poskusili kontaktirati njo? Drugače pa sprehodi v naravo zelo blagodejno delujejo, posebej ko smo na tleh in za to aktivnost ne potrebujemo denarja. Mogoče bi na sprehodu s kom tudi začeli klepet, pa ne o tem, kakšne probleme imate ampak klepet o vremenu in podobnih lahkotnih stvareh. Mogoče bi pogledali v vaši okolici, če je kdo kje, ki potrebuje pomoč, na primer kakšen ostarel človek, pa če je kaj takega pri čemer bi mu lahko pomagali. To bi bilo tudi druženje, vi pa bi se še počutili koristni. Kaj pravite? Velikokrat pomaga, da pomagamo drugim, ker pozabimo na lastne probleme. Drugače pa se ves čas po našim možganih podijo ene in iste misli. Bodite kreativni kolikor se da, vsak dan malce več. Kreativni v razmišljanju kaj vse se še da storiti, da bo vaše življenje bolj polno. Ne se ozirati samo na ovire. Jaz verjamem v vas, da vam bo uspelo, verjemite še vi. Srečno!

Mateja Debeljak