Sem stara 36 let,mati 2 otrok 3 in 6 let stara in moža, ki sva zelo odtujena že nekaj let.Začela sva se veliko pogovarjati o naju in vem da sem jaz zelo veliko pripomogla k temu,da je stanje tako kot je.Imam zelo slabo samopodobo,ne znam se spoštovati in sem ugotovila da moram začeti delati na sebi,kar pa sama ne bom zmogla.Rada bi začela hoditi k kakšnem psihoterapevtu,da bi mi pomagal,da bi sebe bolj spoznala.Mož pravi da mu je dolgčas doma,rad hodi ven z otroci in bom jaz mogla popestrit to naše življenje.Naredila bom vse zato,da bomo ostali skupaj,ampak na koga naj se obrnem.Prosim za pomoč in kaj mi predlagate.

plm

Kot verjetno že veste, sta za dober partnerski odnos odgovorna vsak do polovice. Nihče bolj, nihče manj in nobeden ne more nekaj narediti nekaj namesto drugega, kvečjemu zase. V teh letih ste se bolj posvečali materinstvu, nase, na ženskost in partnerstvo pa pozabljali. Pozdravljam misel-željo za obiskovanje psihoterapevta. Zakonsko družinski terapevt bi bil kar pravšnji naslov za to. Za začetek z možem začnita s konstruktivnimi pogovori, skupnimi sprehodi in mislim, da je odgovornost obeh, da popestrita življenje. Pri pogovorih skušajata ostajati zvesta sama sebi, kar pomeni, da ne izpostavljata kaj nekdo dela narobe, pač pa se vprašata kako se ob tem počutim in odgovarjata kaj ob tem občutim (jezo, nemir, sram, odrinjenost, ..) Fajn bi bilo, da se v terapijo vključita oba, ker vsak ima svoje nepredelane travme, katere je prinesel v zvezo, sedaj pa en pri drugem spodbujata občutke katerih nista vajena in vaju strašijo, pa vsled tega bežita vsak na svoj breg.

Srečno

Spoštovana!

Tudi meni se zdi pohvalna vaša pripravljenost, da nekaj naredite za svoj zakon, za večjo kvaliteto vajinega odnosa. Pohvalno je tudi, da sta se z možem že začela pogovarjati o vama. Ste tip človeka, ki sprejme soodgovornost za odnose z bližnjimi. Pri osebah z nizko samopodobo je možno, da prevzemajo celo preveč oz. celotno odgovornost za vse, kar se jim v življenju dogaja, medtem ko obstaja množica ljudi, ki vso krivdo prelagajo na druge. Vsi se nahajamo nekje na tej krivulji med obema skrajnostima. Lažje pa dosegajo spremembe vam podobni, ker ste pripravljeni delati na sebi, za razliko od tistih, ki vidijo izvor svojih težav v drugih in zato pri njih te pripravljenosti ni v takšni meri.

Psihoterapija je vedno dobrodošla pomoč posamezniku… Lahko se sami vključite v individualno terapijo potem pa vidite ali bodo pričakovane spremembe na osebnostni ravni doprinesle tudi k pozitivnim spremembam vašega družinskega sistema ali pa se bo izkazalo, da bi se morala vključiti oba s partnerjem. O tem vam bo terapevt/ka podal/a svoje mnenje. Nekaj povezav do psihoterapevtov: http://franciskani.rkc.si/fdi/terapija.htm, http://franciskani.rkc.si/fdi/povezave.htm, http://www.zavod-tamala.si/svetovanje-in-terapija, http://www.custvena-inteligenca.org/osebno-svetovanje.

Veliko lepih trenutkov in življenjskega olajšanja na poti osebne rasti vam želim!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Mislim, da je ogenj ugasnil. Težko ga bo spet zanetiti. Po drugi strani pa bi verjetno pogrešala takšno življenje. Nekaj si zaželi v svojem srcu in temu probaj sledit. Mislim, da sta oba pripomogla tej zahladitvi, ne samo ti. Ne se preveč obremenjevati s to krivdo. Poznam veliko družin, ki tako živijo , kot vidva. Kao , “stem ni nič narobe”! Malo je takšnih srečnic in srečnežev ki ga vžigajo tako da vsake 3 leta menjajo posteljo.Verjetno imaš kakšno željo probaj si jo uresničit. Omisli si nek konjiček ali kotiček in v njem uživaj. S časoma, dovoli tudi svoji družini da vstopi vanj.Poišči v svojem srcu iskrco in zaneti ogenj. Samo ne ga srač..t. Nezvestoba ni dobra. Bodi vesela, da imaš takšnega moža, ki dovoli takšen odnos. Čimprej zavihaj rokave in pojdi v akcijo. Reka življenja teče mimo tebe.Moraš se naučit plavat, predno se voda skali. Uživaj v vsakem trenutku s svojo družinico, s svojim možem.Stvari se lahko čez noč obrnejo na glavo, potem boš obžalovala. Čaw!

Živjo sem Punca stara 19 let. Dolgo opažam v sebi da imam nizko samopodobo ker se ne poznam imam slabi odnos do drugih in do sebe. Začela sem bit Depresivna. V razmerju so se mi pojavile tezave zaradi tega in se hocem nekako spremenit. V sebi imam veliko stresa ze od malih nog, v soli se nisem mogla zbrati, pozabljam. Če kdo kaj narobe naredi me zelo razjezi in se začnem dreti nad osebo. Vedno ko sem doma ali pa ko pridem domov se zaprem v sobo. Zelo malo sem v druzbi in zelo težko mi je gledat kako se mi to vse dogaja. Ali ve kdo mogoce kako svetovati?

Pozdravljena Sara,

da se svojega problema zavedate, je že zelo veliko. Pišete, da imate slabo samopodobo in da se je v vas kopičilo veliko stresa že od malih nog naprej. Opažate, da se umikate v sobo, stran od družbe, skratka, zapadli ste v neko psihično stanje, ki ni dobro za vas.
Ni treba, da trpite, ker obstaja pomoč. Čim prej si poiščite strokovno pomoč in začnite razreševati svojo stisko. Pomoč psihologa, psihoterapevta ali morda psihiatra. Pri iskanju pomoči vam lahko pomaga tudi osebni zdravnik, center za socialno delo, psiholog v šoli … v “koronačasu” se je odprlo tudi nekaj telefonskih linij in spletnih strani, kjer svetujejo ljudem s psihičnimi težavami, saj so tovrstne stiske v tem času v velikem porastu.
Vsekakor pogumno naprej! Srečno!

Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del.