potrebujem nasvete; fant se drogira
Pozdravljeni!
Ob iskanju najrazličnejših vrst pomoči, nasvetov prijateljev, posvetovanj želim prejeti še vaš nasvet…
S fantom sva skupaj že od leta 2003, lani se je preselil k meni (jaz pa živim pri starših), s pomočjo mojih staršev sva nato uredila stanovanje v pritličju.
Kalvarija se je začela poleti leta 2003 ko sem zvedela od njegovih staršev da se on drogira. Takrat sem bila v dilemi, a sem se odločila da mu bom stala ob strani, mu pomagala po najboljših močeh, skratka naredila vse da bi se situacija obrnila na boljše. (ob tem naj povem še to da je se je drogiral (heroin-igla)že preden sva se midva spoznala, po njegovih besedah naj bi bil ˝čist˝približno leto dni).
Po tej novici se je kao ščistu in kasneje spet začel drogirat, in ta začaran krog se vleče že dobre 2 leti.
Problemi so se med drugim začeli, ko sem mislila, da se bo počutil olajšanega ko se bo preselil k meni; stvar pa je presegla vse meje (njegovi starši sploh ne vejo kaj se z njim dogaja, nakupe v trgovini opravljam jaz, poleg tega mu še posojam denar). – kako se temu reče????!!!
Med tem sem spoznala fanta, ki mi je všeč, ampak do ˝mojega njega˝ čutim nekaj drugega. Moj on je vsekakor oseba do katere sem čutila veliko ljubezen, strast…In zdaj nevem kaj to je. (po eni strani ga nočem izgubit, ker je v bistvu dober človek in se razumeva in ujameva, druga plat je pa ta da imam poln kufr njegovih izmišljotin).
Sprašujem se ali naj vztrajam pri zadrogirancu, ki noče nobene pomoči in pravi da se bo sam spucal in nehal ali naj mu obrnem hrbet in grem po svoji poti.
Omenim naj še to, da sva v času njegovega bivanja pri meni, torej leto in pol , imela spolni odnos 3 krat. (Sem pa že v letih ko si želim otrok, sem neodvisna in zaposlena)
Hvala vsem.
Obenem prosm tudi za naslove ustanov, društev, ki se ukvarjajo z odvisniki. Kaj jim storiti? Kako jim pomagati?
Težko ti je svetovati tako, da bi ti človek dal čisti odgovor, kar si sama zelo želiš in si tudi zato pisala na forum. Kako je s tvojimi čustvi najbolje veš sama. Če so čustva do fanta, ki je odvisen prešla in niso več tako intenzivna mislim, da ni prav, da vstrajaš zato, ker čutiš neko dolžnost da mu pomagaš. pomagaš mu lahko tudi tako, da ne živiš z njim. Biti par pa pomeni bistveno več. Tu moraš razlikovati partnerstvo in tvoj čut ali usmiljenje ali kakor koli že hočeš imenovati to čustvo do ljudi, ki so odvisni. kakorkoli že namesto tebe se ne more nihče odločati. Ti pa moraš pri svojem odločanju predvsem slediti tistim čustvom, ki so ti močnejša in ki ti po tvojem dajejo dostojno prihodnost tebi in tvojemu otroku in da se izpolniš tudi kot oseba. Kot rečeno težko ti je svetovati, morda sem dodal majhen kamenček, da se boš lažje odločila.
mislim, da mu itak ne mores pomagati dokler se ne bo zlomil in te sam od sebe prosil za pomoc.
Moj fant je ze 8 let clean in sploh ne gledava vec nazaj. Ce pa se pogovarjava o njegovi preteklosti, zelo realno pove, da ga takrat ko je bil v tem dreku, vsa moja vesoljna ljubezen, pozornost in trud ne bi prepricala v to, da bi nehal, CE SE NE BI SAM ODLOCIL DA BO NEHAL.
Lahko mu bos pomagala in stala ob strani, ko bo sam videl, da rabi zdravljenje/komuno IN KO TE BO PROSIL ZA POMOC. Do takrat ga pa lahko se naprej sponzoriras, ce ti tako pase ali pa se odlocis in naredis kaj pametnega zase.
Premisli za kaksne stvari gre trenutno tvoj denar.
Veliko samozavesti ti zelim.
LP,T
Če sprašuješ za nasvet: bodi pametna in zaključi svoje zapravljeno obdobje, ki si ga preživela s sedanjim fantom. Zdaj imaš dobro priložnost, da ga zapustiš, ker čutiš do nekoga drugega nekaj več. Daj si priložnost!!!
Če boš ostala s fantom, ki se verjetno še drogira (pa tudi če bi res bil samo bivši odvisnik) te čaka še kako trnova pot. Si želiš, da bi s partnerjem delila ljubezen, skrbi ter tudi finance v tem življenju? Potem on ni pravi. Pa se ti res zdi normalno, da sta v letu in pol sexala le 3 x? Jaz sem s fantom že 7 let, pa to počneva vsaj 3 x na teden, včasih pa 3 x na dan….Če mene vprašaš je življenje težko še brez drog, kaj šele z njimi. Drogeraši tudi iščejo ljudi, da jih izkoriščajo. Prepričana sem, da je s tabo zato, ker ima kje biti, ker mu daješ denar, pa predvsem mu verjetno ne težiš.
bodi s tistim, ki ti je všeč!
Večkrat berem ta forum, zgodbe podobne tvojim. nikoli nič ne napišem, ker ne vem kako svetovat, ker to je tako težek položaj, da samo tisti, ki se znajde v njem ve kako to je. zakaj sem ti napisala tisti prvi stavek? ne vem, mogoče zaradi sebe.
jaz sem tudi imela fanta narkomana. moj je bil džanki. še ga imam rada. zdaj je že tretjič konec. nikoli se ne skregava, samo konec je. vsakič mi je za umret hudo. ne vem, mogoče bo tudi četrtič in petič konec.
imam prijatelje, ki so prijazni do mene. v zadnjem času sta me dva vprašala, če bi hodila z njim. ne, ker imam rada džankija.
ne vem zakaj, saj nisem bila NIKOLI zares srečna z njim. bili so trenutki, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu. a niso mogli trajati. bi, če bi bila samo jaz in on.
zmeraj je bilo preveč solz, skrbi, strahu.
sedaj je res konec, si govorim. lažje in bolje mi je brez njega. to si vsak dan ponavljam. tako mi je lažje, da ne mislim nanj, ampak delam svoje stvari.
mogoče se kdo sprašuje zakaj mu ne pomagam, da bi nehal? ti veš zakaj, oni pa se naj sprašujejo naprej.
to je bilo zdaj nekaj o meni, mogoče ti bo kaj pomagalo pri tvoji odločitvi.
Mislim, da mu moraš nujno dati pogoj “zdravljenje” ali pa naj gre. Če se bo hotel zdraviti mu stoj ob strani, le če si želiš biti z njim, ne po dolžnosti, ker ti nimaš do njega nobenih dolžnosti. Če pa ne bo hotel, pojdi drugam. Ker ko si enkrat v vrtincu nesreč, katastrof, se jih zlepa ne znebiš. Zakaj bi morala ti prenašati kalvarijo svojega življenja zaradi nekoga drugega?
Vsi iščemo srečo. Ni potrebe, da jo zavračamo.
Ene pet, šest let. Vmes je imel nekaj neuspelih poiskusov, da bi se sam skinil, pa mu ni uspelo. mu je ratalo za nekaj mesecev, ampak je padel nazaj not. Dokler se ni odlocil za komuno. To ga je resilo.
jaz ga takrat se nisem poznala. sem ga spoznala nekaj let kasneje ko je bil ze ven iz komune, ampak sem slisala in spoznala vso njegovo zgodbo-od vecine vpletenih. Zdaj je OK fant in se imava fino. Vem da je tezko karkoli svetovat, lahko povem samo za moj primer: rada pomagam – ampak do tocke ko vidim, da druga stran sodeluje in da se premika na bolje.
Ce ni spremembe ali ce vidim, da me kdo okol prinasa ali mi laze in hoce moj denar in NE MENE potem me to ne osrecuje in mi pade volja in se mi ne da vec trudit. Mogoce mi je lazje zato, ker jaz ne morem prosit za ljubezen in se trudit za nekoga, ce ne dobim nobenega odziva ali pa ce se mi moj laze. Nekako avtomaticno ne padam na prazne obljube in besede, da bo bolje, da bo enkrat drugace in da se bo spremenil. Jaz ljubim ampak moram cutiti, da tudi on mene ljubi in mi izkazuje pozornost.
Za tem ne stoji nobena velika filozofija. sam rabim obcutek da ima tudi on mene iskreno rad.
In ce bi zdaj na tej tocki po vsem tem casu ko sva skupaj spet padel v droge?
Bi bila z njim in bi bila to bitko z njim. Ne vem pa koliko casa bi zdrzala ce nebi slo na bolse.
Mogoce bi me pa to tudi tako zamorilo in bi bila tako razocarana, da bi ga res pustila. men vse dol pade ce me kdo tako razocara. Ne vem. jaz hocem druzino in otroke in se imet lepo v zivlenju in to z njim. sam mora bit tudi on za to. pa ne samo v besedah.
DŽIZS, kakšnega vraga ste si pripravljeni ljudje navleči na lastna pleča!
Ne zafrkavam, ampak tole je pa že pravo filozofsko vprašanje: človek, ki ima vso pravico do ene normalne partnerske zveze, v kateri se pravice in obveznosti nekako športno porazdelijo – e, tak človek gre iz se zaplete z nekom, ki ga scuza, izmozga, mu krade, laže, bolhe je… – in tisti prvi kar še vztraja, si nalaga nove človekoljubne naloge, izdeluje tistemu drugemu cele kataloge pomoči…
NE razumem.
V bistvu sem fouš, ker meni v vseh desetletjih ni uspelo najti niti ene, ki bi me takole cajtala… že nisem prav pristopil, kajneda? No, verjetno bi se pa kmalu tudi sam naveličal (s tem se tolažim).
Mislim skratka, da imamo presneto premalo časa, da bi se v nedogled trapili v nekih crknjenih zvezah. V zvezah, kjer so na delu še odvisnosti (ne samo droga, tudi pijača) in duševne bolezni, pa še manj: takšne je nujno predati strokovnjakom pa mirna Bosna.
Okej, stvar je drugačna, če gre za naše otroke, potem velja nekoliko bolj stisniti, sicer pa resnično ne.
mislim, da je nesmiselno vzrajati pri človeku, ki si sam noče pomagat, verjemi, da mu TI NE MOREŠ POMAGATI, pa čeprav ga imaš neskončno rada. to ni dovolj. sam se bo moral odločiti kaj si želi od življenja.
verjemi, da si zaslužiš resnico in ne “njegove izmišljotine”.
in zakaj mu že posojaš denar??? upam, da veš, za kaj porabi ta denar. za čokolado itd. zagotovo ne. ne bodi naivna.
sedaj si v začaranem krogu in verjamem, da ti je ful težko (tudi sama sem bila na tvojem mestu).
upam pa, da ti bo uspelo iti stran za vedno.
ne imej slabe vesti, če se ne boš z njim več ubadala. na tvojem mestu bi se raje posvetila novemu fantu, ki ti je všeč.
in 3x seksat v letu in pol?! to je res žalostno. zakaj se o tem ne pogovorita?
praviš, da si želiš družino. z njim je ne boš mogla imeti (vsaj kvalitetne ne), ker on še zase ne zna poskrbeti, kaj šele še za otroka. da bi otrok odraščal brez dobrega očeta, pa tudi ni pravično.
veliko sreče.
lp
pamet v roke,punca!ne razumem,kdo pa ti sploh daje pravico,da uničiš življenje še na srečo nerojenemu otroku!če nobena stvar v vajinem odnosu ne deluje normalno,zakaj hudiča misliš,da bo z otrokom bolje?iz lastnih izkušenj vem,da se mora človek najprej sam postaviti na svoje noge,si sam urediti življenje,šele potem naj bo prostor za otroka,ki potrebuje za svojo srečo odgovorne starše,ne pa nezrela človeka-ne vem,ali naj dete ozdravi odvisnika in da tebi pamet v glavo?
Sem živela s fantom, ki se je drogiral, in so mi govorili da naj ga pustim… (iskala nasvete podobno kot ti), ampak ga nisem in nisem hotela, dokler MENI ni postalo jasno, da s človekom na drogi pač ne moreš imeti NIČ, ampak NIČ resnega, ker gre za ful hudo bolezen in jo je težko zdravit (ni pa nemogoče!).
Hkrati pa mi je vzporedno postalo jasno, da imam JAZ en VELIK problem, da sem zapela tipa na drogi.
Sem se lotila sebe in počasi pustila njega. Ena najboljših odločitev v mojem življenju.
LP!
To kar ti živiš,priznaj,da ni življenje.
Nimam teh izkušenj,vendar mislim,da se ga držiš zaradi usmiljenja in ne zaradi ljubezni.3x v pol leta?Saj živita kot brat in sestra.
Trust je iz svojih lastnih izkušenj dobro napisala.
V nasprotnem primeru je vsekakor bolje,da prekineš z njim.Življenje z njim,morda še otroci….bi bil še večji pekel kot je sedaj.
Ceni življenje,ki ga imaš,žal pa si priznaj,da tvoj fant ga ne ceni.Težko se bosta uskladila,verjetno pa nikoli,če nemudoma ne neha z drogami.
Santana,Miška4,obupana mama,gospodična……preberi si po 5x njihov post,da boš razumela,kaj ti govorijo in koliko dobrega ti hočejo te ženske.
Bodi odločna in LP!
Zdravo,
tudi jaz doživljam identično zgodbo v zvezi, ki traja 1 leto! Včeraj sem ga ponovno odkrila na laži – namesto da bi znižal metadon, ga je celo zvišal! Kako lahko clovek laze v obraz in me prepričuje, da ne vidim brati, da so se v ambulanti zmotili in na kartonček narobe zapisali? pa še cel kup drugih laži, saj veste… Trdi, da hoče mojo pomoč… Ampak samo to, sicer pa samo sanja. Meni je tako hudo, prijateljem se ne morem več zaupati – ves čas so me opozarjali in skušali odpreti oči… No ja, sedaj sem do tega prišla pač sama. Je najbrž prav tako. Vsak dan se zgodba bolj sestavlja. Upam, da ostanem dovolj močna in zaživim na novo in se bolj posvetim sebi. LP
najlažje je svetovati…pejd in pust vse za seboj…pamet v roke punca itd…svetujemo..pa vendar se vsi zavedamo da logika razuma ni enake barve kot logika srca…in ljubezen je definitvno “stvar” srca..in skoraj vedno skregana z razumom:)..ebi ga..tako pač je…sploh ne vem kaj sem hotla napisat.v bistvu kriziram..če lahko krizi z okusom metadona v ustih sploh rečem tako:)..ebi ga…na suho je težko…saj je večini tukaj to poznana zgodba..moja ni nič ekstra..katera dzank zgodba pa sploh je ekstra?!:)))skorajda vedno isti začetki..fabula..in za nianso različni epilogi:)..in to je to..če slišiš eno zgodbo.boš tudi pri trinajsti spoznal da je že videna…en kup ponavljajočega se sranja…rutine…in najbrž se ravno zato sovražim..in si pljuvam v ksiht..ker sem del te rutine..in “jokam” ker sn uničla svoj revolucionarni duh..čeprav sn včasih jokala, ker je bil preveč živ…že zdavnaj več ne obsojam drugih..čeprav se zavedam…da bi me drugačne..”vzpodbujevalne” okoliščine pripeljale drugam…ampak zdaj je kar je..ebiga..dejstvo je da sem že od malega precej samouničevalna..edini ventil za sproščanje sem imela v “ustvarjalnosti”..dokler ga nisn zaprla…odločena da za vedno…ker je znal boleti..preveč..vse kar sn želela je bilo pridoboto slonjo kožo in pozabiti na razcefrano srce…droga se mi je na začetku zazdela odlična alternativa..da ne rečem tudi edina…prebadanje žile pravi estetski ritual….ko sem se zavedla kje sn je blo že prepozno…4 jebena leta se mučim s spremembo življenskega sloga..ne gre..strast samouničevanja je premočna..joj..zaj sn pa čist zabredla:)ufff..hotla sn sam neki odgovort na to temo…aha….še preden sn “povohala” heroin sem bla v ljubezenski zvezi z dzankijem…seks..laži in videotrakovi:)….šalo na stran…njegove laži so me izčrpale.na koncu sn pristala pri psihijatru z antidepresivi v krvi…on pa je nadaljeval s hladnokrvno bitko v nove zmage….na razen so naju spravli ta stari…auuuuuuuuu..takrat je bolelo…danes je ta zgodba ena v nizu…nič posebnega torej…po parih letih sn sama zabredla v dzank…bivsi tip nima s tem nobene povezave…sledile so nove ljubezni…seveda z dzankiji…povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si:)..eni so pristali v komunah..drugi so še danes na cesti…v bistvu me njihove zgodbe ne zanimajo več..dejstvo je da s horsom v krvi ne zmoreš občutiti prave in iskrene ljubezni…s horsom v sebi pravzaprav NISI..ne obstajaš…edino dostojanstvo, ki ga še nosim v sebi, je v tem….da ne iščem ljubezni…ne bi bilo fer…zaboga..kaj pa naj ponudim človeku…razen da mu izpijem vso energijo in ga na svojstven način potegnem na dno…?!!!!temu bi težko rekla ljubezen….ljubezen s krili….
Tudi jaz sem bila pred leti v podobni situaciji,fanta sem imela zelo rada in ga nisem hotela zapustiti,čeprav sem vedela da je bil že 3 leta na igli.Tudi jaz sem mu posojala denar,ga vozila okoli in ga gledala kakšen je bil na krizi.Vse skupaj je prišlo potem tako daleč,da sem se še jaz začela drogirati in potem sva bila skupaj v tem.On je čez nekaj časa odšel v komuno,jaz pa sem ostala sama.Spucala sem se sama in zdaj sem vredu.Ne se pustit da te fant pripelje tako daleč kot je mene!Škoda je tvojih in njegovih živcev za zvezo,ki ne more uspeti!