Pozdravljeni!

Pišem vam, ker potrebujem nasvet.

Naj najprej opišem situacijo. Smo petčlanska družina. Dve sestri delava v Ljubljani, doma živi tretja sestra in seveda mama in oče. Oče je že vrsto let alkoholik, dokler ni imel penzije in je bil brez denarja, seveda ni tako pogosto pil, sedaj, ko ima dovolj denarja je tako rekoč vsak dan pijan. Mama in sestra morata prenašati njegove izbruhe jeze, psihično naslije, ki se samo stopnjuje. Mama je na koncu z živci, ima pogoste migrene, pojavljajo se še druge fizične težave, ki po vsej verjetnosti izvirajo iz stresa, ki ga preživlja vsakodnevno. Z njim smo se seveda že večkrat skušali pogovoriti, pa seveda ni nič boljše. On živi v svojem svetu v katerem smo vsi ostali člani družine zlobni, ker ne odobravamo njegovega vedenja.

Za vikende prihajam domov in takrat je neko navidezno premirje, ker se oče v moji prisotnosti mama ne upa tako maltretirati, kot jo ćez teden. Ne vem kaj naj naredim, rada bi zaščitila mamo in sestro ter jima ne nek način pomagala, ker se bojim, da mama dolgo ne bo več zdržala. sama sem nenehno v skrbeh in zelo slabo spim. Bojim se, da bio nekega dne začel z mamo in sestro tudi fizično obračunavati. na očeta n trenutno ne veže nobeno drugo čustvo kot sovraštvo. Rada bi mu pomagala ampak on vse v družini odriva stran, grozi in ustrahuje.

Ne vem kaj naj naredim, da nekako rešimo to situacijo. Postaja zares nevzdržno.

Prosim za nasvet. Kam naj se obrnemo, kako naj svetujem mami.

Hvala za pomoč,

P

Spoštovani,

odrasli ste – po letih, ker imate službo in ste se že odselili od staršev. Značilno za problem alkoholizma pa je, da se razraste v vse odnose in zasleduje otroke alkoholika (in njegove žene, »zasvojene«z odnosom z alkoholikom)še daleč v odraslo življenje. Kako jezni morate biti, že kar obupani, da se morate s tem zlom ukvarjati še zdaj, ko sta se mu z eno sestro vsaj fizično že izvili. Kako žalostno in sramotno, da odpove človek, ki bi se morali z veseljem in ponosom vračati k njemu na obisk. Koliko nemoči in zatajevanega besa je v spoznanju, da ob koncu tedna, ki naj bi bil namenjen vam in ustvarjanju vašega osebnega samostojnega življenja, funkcionirate v vlogi tamponske cone, da preprečite še hujše nasilje. Seveda, skrbi vas za mamo in sestro, ki še ni samostojna. Na vašem mestu bi verjetno pomagala tej sestri, da se čim prej tudi ona osamosvoji in zapusti strupeno gnezdo. Kar pa zadeva mamo, je ona tista, ki mora začeti razmišljati drugače – če prej ni, ko je bil položaj menda manj drastičen, vsaj zdaj. Namesto nje boste težko kaj izboljšali.

Za alkoholizem ne poznam načinov, da bi »nekako rešili to situacijo«, razen seveda zdravljenje. Če ga alkoholik zavrača, še ni vse izgubljeno! Lahko se začnejo zdraviti njegovi svojci, ki bi radi sestopili s »peklenske gugalnice«. Za to pa ni dovolj samo branje knjig (Rugelj, Rozman, Ramovš, Perko), ki nas opremijo z osnovnimi spoznanji in usmeritvami, ampak je treba tudi konkretno v akcijo. Oglasite se na katerem od združenj za zdravljenje alkoholizma (priporočam http://cloveska-toplina.com/), kjer boste lahko natančneje opisali svojo situacijo in dobili takojšnjo strokovno povratno informacijo, koristen naslov je tudi Društvo za nenasilno komunikacijo, http://www.drustvo-dnk.si/ , kjer boste veliko izvedeli o tem, da je nasilje kaznivo in da se mu je mogoče upreti. Prepričati se morate, da niste nemočni in da lahko storite ogromno za to, da boste kmalu laže spali, ne glede na to, kako nedostopen je oče. Idealno bi bilo, da bi pri tem sodelovale vse štiri »trezne« članice družine, tudi zato, ker je zdravljenje alkoholizma zlasti zdravljenje odnosov in zato dobra popotnica, ki vam je starša nista znala dati. Razmejiti pa boste morali med svojim zaščitništvom in materino sposobnostjo, da tudi sama stori korake, ki jih mora – zase in tudi za vas otroke.

Delovati (=se vključiti v program, ki vam ustreza) začnite takoj, potem pa dopustite, da se spreminjate toliko, kolikor se lahko. Za predelovanje vzdušja, v katerem ste morali živeti vse življenje, si dajte čas. Srečno! Samo na bolje gre lahko.