Lep pozdrav!

Stara sem 23 let. S partnerjem (24), sva skupaj (na svojem) že 4 leta. Živi v svojem stanovanju.
Zveza je doživela kar nekaj grobih padcev in nekaj vzponov.

Zadnje čase ugotavljam, da partner nad mano izvaja psihično nasilje. Ponižuje me na javnih mestih, me zmerja, mi govori zelo, zelo grde stvari.
Vedno najde nekaj, da me lahko ponižuje.

Po naravi sem tiha, mirna in sramežljiva…Prav zaradi tega, se nikomur ne uam zaupati.

Krivi me tudi za to, danjegovi sorodniki, ne prihajajo k nama na obisk. Pa se z vsakim pogovarjam

Prihaja iz družine, kjer je bil celo otroštvo pod vplivom staršev, ki so alkoholiki. Gledal je psihično in fizično nasilje.

Rada bi mu pomagala, saj sama prihajam iz čisto drugačne družine.
Če omenim zdravnika, mi najprej obljubi, potem pa ni nič iz tega in se izgovori na to, da ne bo nekomu tretjemu to razlagal.
Meni sicer pove, ampak jaz mu pomagati ne znam!

Hočem in želim si, pa da me neha psihično uničevati, ker sem začela razmišljati že o samomoru.

Želim, da mi nekdo pomaga….Njemu in meni. Hvala.

Živjo.

Glede na to, da je tvoj fant psihično nasilen, najprej vedi, da ti tega tudi pod razno ni potrebno prenašati in če se fant ne želi iti zdraviti, se sam ne bo nikoli kar na lepem spremenil. On rabi terapevta, neko pomoč, da pozdravi tudi tiste travme, ki izhajajo iz njegovega otroštva- prav gotovo je ravno zaradi svojega ne lepega otroštva zdaj tak. Verjetno se to tudi zaveda, ampak bo enostavno moral nekaj narediti v teji smeri, da pozabi in se spremeni v odnosu s tabo!
Kaj pa če bi mu postavila ultima? V smislu, če se ne bo odšel zdravit in resno nekaj naredil glede odnosa do tebe, ki tudi pod razno ni normalen, glede na to, da ti razmišljaš o samomoru, boš odšla.

Če bi odšla stran od njega, bi bilo to tudi čisto upravičeno in dobro zate. Ta odnos te ubija, si mu povedala, da razmišljaš o samomoru? Kaj je rekel? A ne vidi, da te ubija?

Če se ne bo zdaj spremenil, se verjetno nikoli ne bo, saj veš kako je, nasilneži se ne spreminjajo kar sami po sebi, čez noč. On rabi pomoč, ta pomoč pa nisi ti, ampak kakšen psihoterapevt.

Avtorica, roko na srce, morala bosta oz. moral bo ON nekaj narediti, ti nisi njegova psihoterapevtka, nisi dolžna ga prenašati!Resnično nisi, tudi če se boš odločila končati ta odnos, bo to čist upravičeno. Nihče nima nikogar pravice poniževati ali izvajati kakršnkoli nasilje nad njim, ter tako krepiti svojo moč. On vidi, da te ima sedaj v “krempljih”, da ima prevlado nad tabo, ti pa si vsa tiha in mirna, nič ne ukrepaš.
Če se bo tole nadaljevale, ne bo lepo zate!Morala se boš postaviti zase, mu jasno povedati kaj pričakuješ od njega in od odnosa. Postavi se zase, če ne se bo nasilje vlelko dolga leta, dokler te ne bo res psihično čisto zlomil.

Povej mu kar čutiš, pogovorita se dobro, povej, da te vse to ubija in da imaš ti tudi svoje meje, katere on s svojim nasiljem nad tabo krepko prekorači!Postavi mu ultimat, naj gre na zdravljenje ali pa ti odideš, saj resnično nisi dolžna ga prenašati.
Če se on ne bo trudil za vajin odnos, je nesmiselno da se ti, ker te bo ubijalo.

In še tole me je zmotilo: On ti pravi, da stvari ne bo razlagal tretjemu, a ti si pa dolžna ga prenašati, prenašati njegovo nasilje nad tabo? NISI!

Srečno in javi se še kaj.

Spoštovana!

Povsem se strinjam s svojo predhodnico. Ultimat ali umik sta vaši edini možnosti izhoda iz nasilnega odnosa. In to je tudi edina možna pomoč partnerju z vaše strani. Težko bo namreč našel kakšno drugo dovolj močno spodbudo in razlog, da prične razreševati nepredelane izkušnje, se sooči z lastnimi frustracijami, zaradi katerih se izživlja nad vami in se nauči novih vzorcev ravnanja. Torej predlagam, da mu postavite ultimat, da se vključi v svetovanje in tam vztraja vsaj 3 mesece. Če ne bo pripravljen za sodelovanje, potem si lahko razlagate, da mu vajina zveza premalo pomeni oz. da zaradi pomanjkanja volje enostavno ni sposoben tega koraka. Potem vam ostane le še izbira med življenjem s partnerjem v nasilju ali življenjem brez nasilja, torej umikom iz nasilnega odnosa. Ker pa omenjate tudi misli o samomoru, pa mislim, da je tudi že zadnji čas, da rečete NE nasilju, da poskrbite zase, postavite meje… Ko/če se boste umaknili, bodo verjetno sledile lepe obljube, a mislim, da brez svetovanja oz. terapije dolgoročno ne bo zmogel drugače ravnati. Imam pa občutek, glede na vaše pismo, da vse to na nek način že veste, da precej dobro razumete situacijo, v kateri se nahajate in da ste potrebovali le še nekoga, ki bi vam to potrdil. Verjetno se pozna tudi, da sami izhajate iz drugačne, bolj zdrave družine in zato ste hitreje prepoznali nasilje, ker ga od prej niste navajeni in ste kmalu prišli do uvida, kaj se vam dogaja. In tega ste lahko zelo veseli, saj bi bilo kasneje vse še težje reševati, lahko bi bili vpleteni že otroci…

Nekaj informacij o svetovanjih za povzročitelje nasilja:
– http://franciskani.rkc.si/fdi/nasilnemoske.htm
– http://www.drustvo-dnk.si/dejavnost-povzrocajo-nasilje.html
– http://www.zaupaj.si/index.php?m=4&x=izpisi

Pomoč za vas:
– http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php

Če bi vas še kaj zanimalo, pa se še oglasite,

Veliko poguma in močne volje vam želim,

Jana Metelko, dipl.soc.del.