Pozdrav vsem,

očitno nisem edina, ki opaža v svoji okolici potrebo po bolj urejenem sistemu oskrbe in pomoči starejšim na njihovem domu. Že nekaj časa razmišljam, na kak način in v kakšnem obsegu bi se bilo potrebno lotiti zadeve, da bi lahko časovno in stroškovno uspešno premagovala potrebe. Opažam, da se veliko posameznikov zanajde in si poišče pomoč ali delo na črno. To me ne moti, saj so stroški vodenja s.p. lahko previsoki glede na višino honorarja, ki ga za to delo prejmejo.
Glede koncesije mi je jasno, da ni kaj dosti pričakovati. Po drugi strani pa razumem, da si ogromno uporabnikov storitev pomoči ne more privoščiti ravno zaradi lastne plačilne nesposobnosti. Torej se vrtim v začaranem krogu. Samo delo (nega, pomoč) vrednotim precej višje, kot 5 eur. Saj v končni fazi ob takem zaslužku in plačanih prispevkih niti preživeti ni možno!
Sploh pa mi pade motivacija, ko mi npr. serviser pralnega stroja zaračuna 36 eur samo zato,da je prišel. Ali pa cene storitev avtomehanika, ali pa pleskarja?? In koliko časa je delal? Saj ne, da ni vredno. Ampak, zakaj je nega in pomoč tako nizko cenjena??

Zanima me še vaše mnenje glede možnih cen storitev glede na plačilno sposobnost in potrebe uporabnikov.

Lep pozdrav,
Sapi

Spoštovani!
Z vašimi ugotovitvami se popolnoma strinjam. Problem nege na domu je zelo kompleksen in se ga bo potrebno lotiti bolj sistemsko na državni ravni. Trenutno obstaja kar nekaj možnosti, ki pa so med seboj slabo povezane oziroma glede na dobro voljo posameznikov.
Kot sami ugotavljate je za vse, ki so se lotili tega dela kot zasebniki po uradni poti, nemogoče, da bi z ekonomsko ceno, ki jim omogoča normalno preživetje (ne bajnih zaslužkov) z rednim plačevanjem davkov, lahko delali, ker so pač predragi. Kajti ekonomska cena je mnogo višja od 5 € na uro. V to ceno je namreč potrebno vključiti prevoz in tudi čas, ki ga oseba porabi na terenu za vožnjo. Poleg tega se v to ceno vštevajo tudi vsi davki, ki jih morajo te osebe plačati. In na koncu ostane zelo malo za preživetje.
Problem pa nastane na strani uporabnika in njegove plačilne sposobnosti. Ker nege na domu ne potrebujemo le enkrat mesečno, ampak vsaj uro če ne še več na dan, nastopi problem. Pralni stroj se pokvari enkrat na dve leti ali še manj in na vsake toliko časa z mirno vestjo odštejemo tako vsoto. Prav tako je s frizerjem, ki ga obiskujemo morda enkrat mesečno in drugimi obrtniki. Nego na domu pa načeloma potrebujemo vsaj 2 uri na dan, kar mesečno pomeni 60 ur. In če to pomnožimo s 5€ je to takoj 300€, če pa bi računali ekonomsko ceno bi se številka dvignila prav gotovo preko 700€ na mesec. In kaj potem ljudem ostane za ostalih 22 ur na dan?
Menim, da je to glavni vzrok, da je nega tako malo cenjena. Ker ni enkratni dogodek vsake toliko časa.
Drug vzrok pa je tudi v odnosu do tega poklica. Včasih se tudi sama sprašujem ali kaj je narobe, da je poklic medicinske sestre ali negovalke tako malo cenjen. Mnogi si ga sprva predstavljajo kot nekaj zelo pomembnega, predvsem mladi, ki vidijo medicinske sestre v raznih ambulantah. Ko pa spoznajo, da je ta poklic zelo težak, da je to delo, ki od tebe zahteva polnega človeka, da je to delo 24 ur na dan, turnus, dvigovanje bremen, biti razpet med bolnika, zdravnika in svojce, mnogi obupajo.
Rešitev za urejeno oskrbo na domu vidim v sistemski rešitvi. V Nemčiji so zato uvedli posebno zavarovanje za dolgotrajno nego že po letu 1990 in so v veliki meri rešili ta problem plačljivosti tega dela. Zmanjšali so tudi pritisk na domove za starejše, zato ni bilo potrebno graditi novih kapacitet. V osnovi je nega na domu cenejša kot dom za starejše, če računamo, da je potrebno dom še zgraditi in koliko vse to stane. Je pa seveda sama ura dražja, ker je v domovih za starejše skupina in v eni uri oskrbiš več stanovalcev, nega na domu pa individualna storitev. Pri nas tak zakon pripravljajo že deset let, bil je že na javni obravnavi, pa mislim, da je zopet obležal v predalih. Tako, da bo še nekaj časa minilo, da se bo kaj sistemskega spremenilo.
Upam, da sem vam odgovorila na vaše razmišljanje.
Vse dobro!
Helena Zevnik Rozman