Spoštovana gospa Alenka,
izredno rada berem vaše odgovore, saj vedno natančno zadenete bistvo problema in ponudite najboljšo rešitev. Poleg tega znate v par stavkih povedati najbolj bistveno brez olepševanja in dolgovezenja. Res odlično!

Na srečo velikih težav nimam, sem, lahko rečem, srečno poročena že 28 let , imava hčerko, ki zaključuje študij, nimam niti zdravstvenih, niti finančnih problemov. Končno živim lepo, udobno, umirjeno življenje, končno imam dovolj časa tudi zase. Rada berem, z možem redno hodiva v gledališče, na koncerte, se sprehajava, se rekreirava. Vem, da mi je lepše kot marsikomu, hvaležna sem za to, a nič mi ni padlo z neba.

Z možem se dobro razumeva, še vedno se imava zelo rada in ceniva drug drugega. Čeprav sva značajsko različna, se odlično dopolnjujeva, morda tudi zato, ker zmorem videti bolj njegove prednosti kot pomanjkljivosti.
V čem je potem težava?
V bistvu sem skromna, nimam nekih velikih želja, sploh ne po materialnih dobrinah. Zelo rada pa potujem, strašno si želim spoznavati tuje kraje in običaje. V prejšnjih letih za to ni bilo niti časa, niti možnosti. Skrbela sem za družino, se posvečala hčerki in možu in sedaj se mi zdi, da sem tudi jaz na vrsti.
Moj mož je bolj zapečkarske sorte, prepričam ga le za kakšno bližnje, krajše potovanje po Evropi, dosegljivo z avtomobilom. Panično se boji vožnje z letalom ( doživel je smrtni strah zaradi turbolence), za nič na svetu več ne sede v letalo. In ker so bolj oddaljeni kraji dosegljivi le z letalom, se moram takšnim potovanjem odpovedati, čeprav drugih ovir ni.
Saj vem – zakaj ne potujem sama ali s kakšno družbo ali prijateljico? Mož ne bi imel nič proti, saj si popolnoma zaupava. Vendar – zame to ne bi bilo isto, jaz si želim spoznavati tuje kraje skupaj z njim, z njim piti kavo na kakšnem prelepem trgu, ga držati za roko v kakšni očarljivi cerkvici, skratka – brez njega ne bi bilo isto.
Saj nimam kakšnih eksotičnih želja – mikata me Irska in Škotska, pa francoska Provansa, Portugalska, Skandinavija… Dve, tri ure z letalom, tja prideš spočit, ne pa nekajdnevno cijazenje z avtobusom ali avtomobilom, da si utrujen že takoj v začetku, saj nisem več mlada.
Zaradi tega se včasih počutim prikrajšano, saj čez to oviro nekako ne moreva. Si res želim preveč?
Imate morda kakšno idejo ali vsaj kakšno vzpodbudno besedo zame?
Vnaprej hvala in lep pozdrav!

Res ste lahko zadovoljni s svojim življenjem, če se po toliko letih zakona z možem še vedno lepo razumeta in se imata rada. Vaše pismo je spodbudno za vse tiste, ki pišejo in imajo v partnerstvu hude težave, vama je uspelo, morda bo tudi njim. Obstajajo tudi srečne zgodbe, take, kot je vaša. V življenju pa je vedno tako, da več kot imamo, več si želimo. Vaše želje popolnoma razumem in to nikakor ni kritika namenjana vam. Tako pač je. Želite si in vse pogoje imate, da bi zanimiva potovanja doživljala skupaj. Vendar pa se vprašajte koliko bi imeli od tega, če bi se vaš mož odločil za to pod pritiskom, mislim da bolj malo. Če ga je strah letenja, je to še dodatna ovira. Strahu bi se morda vsaj do neke mere lahko rešil z ustrezno psihoterapijo, vendar le,če si on to želi. Enako velja za potovanja. On mora v sebi začutiti željo, če bo šel na potovanje zaradi vas bo polomija. Zavedajte se tega. Poskusite se s tem sprijazniti in si urediti tako, da boste zadovoljni. Kljib vsemu imata še vedno toliko skupnega, da vama je lahko res lepo.

Alenka B

Samo praktičen nasvet – celotno Evropo se da ogledati z avtomobilom, še lažje se pride v najlepše kotičke (ker letalo pač ne vozi do vsake vasi), le miselnost je treba spremeniti, da se dopust začne šele na cilju. Začne se na štartu! Uživajte že med potjo. Vse to govorim iz lastnih izkušenj, ker z možem (oba sva že precej čez 50) s svojim avtom vsak dopust križariva po Evropi, tudi v najbolj oddaljene kraje. Do Portugalske vodijo krasne poti ob čudovitih krajih. Tempo potovanja prilagodita sebi, pa je.

kaj pa še kakšne alternativne variante potovanja:
– vlak (spalni)
– ladja
– avtodom (vsde imaš s seboj, ustaviš se kjer ti paše, spiš….)

Pozdravljeni!

Potovanja so krasna stvar in teh doživetij nikoli ne pozabiš, zato bi bilo škoda, da se temu odrekate, ker vaš mož nima podobnega veselja kot vi. Če vas potovanja zares zanimajo, potem boste začela potovati sama ali v družbi prijateljic. Morda za začetek poskusite iti s kakšno skupino ali z znanci. Skratka veliko je ljudi, ki radi potujejo in zagotovo boste našla dobro družbo, samo poiskati jo je treba. Vaš mož bo medtem užival doma. Skupaj pa lahko gresta na kakše krajše ture, saj je tudi v bližini veliko zanimivih dežel.

Lp