Pozdravljeni.

Stara sem 28 let in vedno bolj ugotavljam, da imam veliko potlačene jeze in frustracije v sebi. Vedno se trudim biti dobre volje, pozitivna in potrpežljiva do drugih. Če bi vprašali kogarkoli, ki me pozna bi me skoraj sigurno opisal s temi besedami. Če pa bi vprašali mojega partnerja, bi rekel, da imam lahko zelo burne izbruhe jeze in joka. Opažam, da določene situacije me lahko zelo hitro spravijo ob živce in ko do tega pride, se ne morem več nadzorovati. Zgodilo se je tudi že to, da sem preveč zaloputnila z vhodnimi vrati in sem posledično razbila steklo na vratih. Ko sem tako razburjena, bi najraje nekaj ali nekoga razbila. Kletvic ne uporabljam, ker imam kot neko blokado iz otroštva. Moj oče uporabi eno ali več kletvic v vsaki povedi in jaz sem se že v otroštvu odločila, da ne bom takšna kot on. Prosila bi, če mi daste kakšen nasvet, kako se znebiti vse te potlačene jeze. Hvala in lp.

Pozdravljeni,
veliko lažje bi vam svetovala, če bi prišli na svetovanje in bi se lahko z vami pogovorila. Pa tudi lažje bi vam razložila. Ampak poskusiva tako. Poimenujte ta dva “ekstremna” dela sebe: tisti del vas, ki je neverjetno potrpežljiv in del vas, ki ne obvlada jeze in nori. Da ju boste lahko poimenovali, je pomembno, da si ju ogledate, prepoznate njun način delovanja, vzpostavite stik z njima in ugotovite kaj potrebujeta. Tako tisti del, ki je kar preveč potrpežljiv kot tisti del, ki preveč nori. Poskušajte biti v stiku z obema hkrati na način, da umirjen del miri preveč razburjenega in ta dinamičen del pomaga tistemu delu, ki ne zmore izraziti razočaranje, postaviti meje, jezo, da izrazi tudi taka čustva. Sem razumljivo napisala?