Zanima me, če imajo pari, ki bi radi posvojili otroka kakšne otroke posvojene na daljavo. To pomeni, da plačujejo zanje, najpogosteje šolanje, ki jim bo omogočilo dostojno življenje. Tudi pri nas je veliko otrok, ki potrebujejo pomoč. Mnogi straši se znajdemo v velikih stiskah. Ali ti pari poiščejo take otroke oz. družine, ki si želijo oz. potrebujejo še enega ljubečega odraslega. Če je želja po pomoči otrokom res prva v glavah posvojiteljev imajo veliko možnosti. Ali gre bolj za moj/moja? Tudi s takimi “nemojimi” se da vzpostaviti lep in trajen odnos.

In še eno vprašanje imam. Zakaj na vso silo posvojitve iz tujine, saj je otrok pri nas dovolj samo ne pustimo jim živeti do rojstva. Potencialni posvojitelji – bi se vključili v borbo za življenja teh otrok?

ula verjemi da če bi bilo pri nas dovolj otrok ne bi rinili v tujino.

Preberi si zgoraj koliko je otrok in koliko jih čaka na posvojitev. V desetih letih prideš mogoče na vrsto, če seveda nisi medtem že prestar.
Kar se tiče splavov imaš prav, jih je veliko preveč. V bistvu jih marsikdo uporablja kot vrsto kontracepcije. Jaz bi se takoj strinjala da ima vsaka ženska..kaj pa vem enkrat zastonj nato bi pa bila samoplačnica. mislim da bi se številka zelo hitro zmanjšala. Samo s posvojitvami mislim da ni preveč za mešat te problematike.
Mene to bolj razkuri ko si moram umetno oploditev sama plačat in številke so res vrtoglave.
Tako da bi bilo mogoče smiselno zmanjšat število splavov s uporabo kontracepcije in ne z rojstvi.

Posvojitev na daljavo pa po moje s posvojitvijo nima ne vem kako velike veze. Posvojitev na daljavo je bolj dobrodelnost kot kaj drugega. Pa da ne bo pomote…zelo lepa gesta vendar se s tem ne počutiš kaj dosti mama.

Ula, ne štekaš, žal.

Ula je želela s stavkom ” Zakaj na vso silo posvojitve iz tujine, saj je otrok pri nas dovolj samo ne pustimo jim živeti do rojstva. Potencialni posvojitelji – bi se vključili v borbo za življenja teh otrok?”
….povedati, da če bi preprečili vse splave, bi bilo otrok več kot dovolj.

…sama tega ne bom komentirala…

Otroci naj bodo zaželjeni, za preprečevanje rojstev pa naj se v većji meri uporablja kontracepcija. Posvojitelji ne želimo otrok za vsako ceno, ne želimo, da bi se rojevalo čim več otrok za katere roditelji ne morejo poskrbeti. Želimo, dati dom otroku, ki ga nima (na žalost je takih otrok po svetu veliko). Tudi pri nas bi se našli, saj je veliko otrok v dolgotrajnem rejništvu. Za marsikaterega od teh bi bila posvojitev boljša rešitev.

V Sloveniji lahko prispevamo denar za otroke v domu Malči Beličeve v Ljubljani. V njem živijo osnovnošolski otroci, za katere starši ne morejo skrbeti, rejništvo pa se morda ni obneslo. Za 5000 SIT na mesec si lahko otroci privoščijo najnujnejše, morda še kak priboljšek. Če vas zanima, poiščite podatke v Naši ženi ali pa številko zavoda v telefonskem imeniku.

Problem je v tem, če bi ženska, ki se je odločila za splav, s strokovnim posvetom želela otroka donositi in ga kasneje oddati v posvojitev?!
Mislim, da jih je zelo malo, ki bi imele takšno širino srca, čeprav bi bilo to zaželjeno.

Točno to. Kakšen pa je odgovor?

Ja se strinjam s Titom. Zanima pa me, če bi se hoteli potencialno posvojitelji vključiti že tukaj in pomagati ženi, da donosi otroka, aj vemo da nosečnost ni vedno brez problemov? Moti me, ker v Sloveniji tako vrtičkarsko rešujemo zadeve. Vsak maha s svojim problemom, katerega morajo vsi prepoznati za največjega. Morda bi žensko, ki si želi otroka “povezali” z žensko, ki otroka ne more sprejeti. Malce več celostnega razmišlajnja bi nam zelo koristilo.

Ula, ali si ti že mama?

Nekje drugje je bilo rečeno, da bi .. zaprli v zapor vse vpletene, če bi do takega dogovora med bodočo (posvojiteljsko) mamico in bodočo (rodno) mamico res prišlo.. (vprašanje, ali bi tak otrok šel direktno k rejnikom, pa ni bilo nikoli do konca razjasnjeno… 😉 ). Torej, ali bi bil tak dogovor (itak je 0.0..1 % da bi se sploh zgodil – brez podpore vseh pristojnih in brez poštenih vpletenih – kje pa najdeš “na cesti” nosečnico, ki ne bo raje naredila splava ali pa se raje prepustila “uradnim osebam”, in se dejansko dogovorila s tabo, da gre otrok po rojstvu k tebi – ker “si ji pač okay”, halo??) res proti zakonu?

Pa še nekaj..
Meni stvar izgleda nekako takole:
“Ojoj, noseča sem.. no, pa ne ravno zdaj, no!”
1) splav na GK? -> seveda, kar pridite, ni problem, bomo že mi zrihtali..
2) prepozno za splav? -> eh, kar rodite.. bomo že mi zrihtali, nič ne skrbet
3) posojitelj je “znan”? -> hitro “zrihtat papirje” in “v posvojitev tej osebi”
4) otrok ni ravno “ob pravem času na pravem mestu”? -> hitro “v rejo” (je boljše za vas, veste, se vam ni teba odpovedati temu otroku, ko je pa “će vaš”) – ali – “v posvojitev prvemu na seznamu (Kateremu seznamu..?) bodočih posvojiteljev” (recimo da je po dolgih mukah in obtožujočih pogledih (rodna) mamica le uspela prepričati “nekoga”, da se pa otroku le “odpoveduje v otrokovo dobro”..(je otrok, za katerega ni pogojev, za rodno mamico neka stvar ali kaj, da se jo “splača šparat za potem, za boljše čase”?)

/ v rejo / v shrambo / v skrbništvo / v varovanje / v varstvo /

PS: Hm. Lahko bi se kar kmalu navadili uporabljati druge izraze kot so tako slabševalni reja, rejniki, rejenci, in vse izpeljanke.. prej ko se začne “vox populi” boljše je, predlagam:
rejnica: skrbnica, varuhinja, varuška;
rejnik: otrok v varstvu, otrok v začasnem skrbništvu, varovanec, negovanec, gojenec;
reja: skrb, varstvo, skrbništvo, oskrba;

V Sloveniji institut tako imenovane odprte posvojitve ne obstaja, se pa prakticira (kot sem izvedela od nekaterih socialnih delavk), vendar ne na tak nacin kot opisano zgoraj (gre bolj zato, da otrok, ki je bil prvotno pri potencialnih posvojiteljih v reji, obdrzi dolocen nivo stikov z roditelji). Menim, da bi bilo v primeru, da si roditeljica sama izbere posvojitelje, vse odvisno od socialne delavke na pristojnem CSD. Ce ta ne bi imela nic proti, bi se posvojitev verjetno dalo tudi tako izvesti.

V Sloveniji institut tako imenovane odprte posvojitve ne obstaja, se pa prakticira (kot sem izvedela od nekaterih socialnih delavk), vendar ne na tak nacin kot opisano zgoraj (gre bolj zato, da otrok, ki je bil prvotno pri potencialnih posvojiteljih v reji, obdrzi dolocen nivo stikov z roditelji). Menim, da bi bilo v primeru, da si roditeljica sama izbere posvojitelje, vse odvisno od socialne delavke na pristojnem CSD. Ce ta ne bi imela nic proti, bi se posvojitev verjetno dalo tudi tako izvesti.
_____________

MDP, sorry, ampak nisi me prepričala..
-> Kako zdaj, ne obstaja, se pa prakticira?
-> Primer je bil samo en izmed vseh možnih in sicer najslabši, prizma cinizma
-> Ali je po zakonu dopustno, da se reja / skrbništvo “nadgradi” v posvojitev?

Da bi bilo res “vse odvisno od socialne delavke na pristojnem CSD. Ce ta ne bi imela nic proti,”.. ??? Potem se tudi ti strinjaš, da je po vsej verjetnosti tudi dokaj možno, da bo rezulat v veliki meri na splošno lahko močno odvisen od katerekoli ključne osebe vpletene -> še vedno menim, da je nekje v tem procesu nekaj bistvenih napak; in sicer v procesu samem, ki “ni dosleden in dopušča krivice” in v ljudeh “ki to veselo izkoriščajo”.

Sem pa že zelo daleč od teme (posvojitev na daljavo), o kateri mislim, da je velikokrat zelo dobra rešitev za nekatere otroke, in dobro da sploh obstaja, tako da ..

Da, menim, da je na zalost res tako in je vse v veliki meri odvisno od kljucne osebe na CSD. Zato je izobrazevanje teh kadrov se toliko bolj pomembno.

Moznost posvojitve skozi rejnistvo obstaja. Sploh bi bilo za otroka(e), kjer je malo moznosti, da se bodo vrnili v roditeljsko druzino, to najboljsa moznost (boljsa kot da dosezejo 18 let v druzini, ki se z rejnistvo ukvarja kot z dejavnostjo in za posvojitev nimajo nobene moznosti). Tudi v takem primeru bi institut odprte posvojitve stevilo posvojitev verjetno povecal (ker bi se roditelji tako lazje odlocili za odpoved roditeljskim pravicam).

Meni se zdi da v US ta možnost ne obstaja. Rejnik / varuh / skrbnik sploh ne sme posvojiti svojega rejenca / otroka v skrbništvu (v smislu “..ja saj, ko je pa že ravno pri nas in že toliko časa..”).

Kar sploh ni tako slaba ideja, če dobro pomisliš, ker se potem točno ve, da se rejništvo / skrbništvo sploh ne da primerjati s posvojitvijo, kot bi nekateri pomislili, npr. ja saj, rejništvo je pa kot posvojitev, samo nek daljši rok bo trajalo, predno in dokler se vse ne razčisti z rodnimi starši, itd. pa ga vzamimo v rejo / skrb, pa bomo potem videli (ja, potem.. čez 20 let).

Tako da če bi bilo tako tudi pri nas, CSD ne bi imel kaj čakat s postopkom za določanje, ali gre otrok v posvojitev ali v rejo / začasno skrbništvo, in ne bi svetovali rejništva / skrbništva kot najboljšo možno rešitev, pa še rejniki se ne bi prijavljali z namenom, da “bodo pa mogoče kdaj pa lahko posvojili kakšnega revčka”. Če obstaja dober razlog, potem naj gre res v rejništvo / skrbništvo, ki pa je vedno začasno, drugače pa ne.

Jaz mislim, če že na začetku ni dobro in sploh niti malo ne kaže na boljše, potem nikoli tudi ne bo boljše, otrok pa na koncu “živi pri enih starših-rejniki”, “obiskuje pa druge starše-roditelji”, “posvetuje se s tretjimi starši-strokovne skupine”, kar je sploh čista zmeda…

ups – se opravičujem – prejšnji post totalno izven teme

Ni res, v ZDA se posvojitev skozi rejništvo veliko prakticira in tudi oglaša v dnevnem časopisju. Sama tega nisem mogla, ker sem prevec potovala sem ter tja, rejenca pa ne mores kar spokati na letalo in odpeljati v Slovenijo kadar bi hotel. Tik predno smo se odselili sta dve partnerici dobili novorojenko v rejo/posvojitev. Rodila jo je 11 letna deklica vietnamskega rodu, skoraj do poroda ni nihce vedel, da je noseca…

Ja tudi v Italiji obstaja tak način.

.. no prav, če se vama zdi to v redu. Samo s to razliko, da tam stvar deluje, pri nas pa iz nekega vzroka ne (stroški rejništva 1.2 mrd / leto, 1.200 otrok v rejništvu / varstvu “brez staršev” ali “s preveč starši”, po več kot 5 let, in in in ..)

Hvala za odgovor.

Sem, štirikratna. Bo dovolj?