Stara sem 30 let, visoko izobražena (8.st.), zaposlena, z lastnim stanovanjem in doglednim virom dohodka ter resnim večletnim zaposlenim partnerjem (34 let). Zanimam se za posvojitev otroka (rasa in nacionalnost ter spol ne igrajo vloge) in zanima me, če se to da, če imaš lahko svoje otroke. Sem namreč mnenja, da je boljše rešiti že obstoječe življenje
in otroku nuditi dom in toplino, ki si jo vsak zasluži.

Prosila bi vas za več informacij v zvezi s tem, predvse, z mednarodnimi posvojitvami. Najlepša hvala in lep pozdrav, Tjaša

Če se zavedata, da je to pot starševstva in ne samo pomoč siroti potem se to seveda da. Vaju bodo pa močno izprašali okoli motivacije.

Glede mednarodnih posvojitev vam lahko več povem osebno ali pa recimo na otroškem bazarju.

Odkar spremljamo življenje Angeline Jolie, je to postalo popularno tudi pri nas. Ampak tu ni Amerika.

Zakaj ne bi donosila lastnega otroka? Se bojiš nosečnosti, prvega otrokovega leta?
Saj posvojitev je ok, a je tudi zelo težka in nikoli ne veš, kako je mama živela v času nosečnosti, je pila, kaj so otroci že pretrpeli. Ni tako enostavno kot se zdi. Veliko težav prinese s seboj. Otrok ni predmet.

Pozdravljena!

Mislim, da tvoja odločitev ni tako slaba, kot si tukaj deležna nekaterih kritik, oziraj se predvsem na mnenje kitty, ostala jemlji le za rezervo, saj se mi zdi, da so tukaj ene zelo nastrojene proti nečemu, pa še same ne vedo proti čemu :)))

Ti kar veselo poskusi svojo odločitev tudi uresničiti, vsak pač ima svoje poglede na to, ene nočejo zanositi, druge ne morejo…ni to najpomembnejše, pomembnejše je to, da bosta vidva s partnerjem starša v pravem pomenu besede, da bosta odgovorna in imela tega otroka RADA, če to zmoreta kljub temu, da ni vajin in da svojga lahko imata, ne vidim težave.res pa je, da bosta šla skozi takšne procedure, da bi bilo vseeno lažje in bolj prijetno imeti svojga otroka, tam ti nihče preveč ne sprašuje :), skratka kakor želita!

Lp, Alina

Pozdravljena Tjaša. Se popolnoma strinjam s tabo in tudi sama razmišljam o tem… Bi te lepo prosila, da sporočiš, kako se bo zadeva odvijala. Srečno!

Tudi sama sem se vedno nagibala k posvojitvi, tako kot ti sem si vedno zelela posvojitve in se mi je zdelo to bolj smiselno. Vendar sem prisla do tega sele takrat, ko dlje casa nisem mogla zanositi. Ce bi lahko zanosila, verjetno do posvojitve ne bi prisla. Zakaj? Ker je izvesti posvojitev zelo tezko v formalnem smislu, pa tudi izzivi starsevstva so lahko vecji. Se vedno menim, da je bil to najvecji in najtezji podvig v mojem zivljenju (izvesti samo posvojitev), ne bi imela energije, da bi sla se enkrat skozi to. Roditi je dosti lazje (ce seveda lahko).

Sem pa zelo vesela, da se je vse koncalo tako, da imam eno POSVOJENO in eno ROJENO hcerko. Potem, ko sem rodila drugo hcerko in jo negovala skozi prvih 15 mesecev, zalovala za izgubljenim casom s prvo, ki je bila stara 15 mesecev, ko je prisla v naso druzino. Prvo leto je posebno obdobje v zivljenju otroka in starsev in ga je lepo doziveti. Prav tako nosecnost in rojstvo. Toliko v razmislek.

Tudi jaz razmišljam o posvojitvi otročka. Imam že svojo hčerko. V drugo nam ne uspe zanositi tako hitro kot bi si želeli in sem seveda takoj pomislila na posvojitev. Predvsem, ker sem stara že 35 let. O tem sem že veliko razmišljala celo pred rojstvom hčerke. Kot prostovoljka sem namreč leto dni delala v sirotišnici v Indiji in doumela, kaj pomeni, da otrok dobi starša.
Predstavljam si, da je sicer cel postopek telo naporen in pričakovala bi, da bi rabila strokovno pomoč in vodstvo. Od tega, da bi vse porihtala v glavi, do kokretne pomoči pri izvedbi posvojitve. Tudi mož bi želel posvojiti. Čeprav bi še rajši videl, da nama rata še en biološki.

Kako je s tem? Jaz bi ga absolutno posvojila iz Indije. Od tam namreč prihaja moj mož in bi se tam najbrž to tretirala kot domača posvojitev. Kam naj se obrniem za pojasnila kako bi šlo v tem primeru?

Lucullan mi kot organizacija sicer v Indiji ne delujemo lahko pa vama ponudimo pomoč in podporo pri sami pripravi na posvojitev. Predvidevam, da v Indiji imata tudi kakšne sorodnike, prijatelje, ki bi vama lahko pomagali. To bi postopek močno olajšalo.

To v Indiji sicer ni domača posvojitev saj živita v Sloveniji. Bi pa bilo olajševalno to, da je mož iz Indije.
Prvi korak je pa center za socialno delo v kraju prebivanja. Šele ko imata njihovo odločbo lahko nadaljujeta s posvojitvijo v tujini.

Za informativni pogovor lahko pokličeta Anko Stojan na 01/5009019. To je naša psihologinja katera vama bo lahko pomagala pri odločitvah in sami pripravi.

Hvala za info Kitty. Samo še eno kratko vprašanje…a tudi če se misliva v roku dveh let preseliti nazaj v Inidjo…prej smo živeli tam…to ni kot “domestic adoption”?
Sicer pa, ja, vsi sorodniki so tam.

Ja če se bosta preselila v Indijo in posvojila tam potem se vse spremeni. V tem primeru bosta vse urejala v Indiji in ne v Sloveniji. Le preverita kaj pravi njihov zakon, slovenski v takem primeru ne igra nobene vloge.

Ti boš potrebovala le osebno dokumentacijo iz Slovenije.

Ključno vprašanje pri tej dilemi je po moje: Čigavi interesi so v ospredju pri posvojitvi – interesi staršev ali otroka?

Če damo v ospredje interese otroka, potem postane podatek o tem ali par že ima ali nima otroka brezpredmeten. Gre namreč za to, da odgovorne institucije ugotavljajo ali so v družini ustrezni pogoji za posvojenega otroka. Da v družini že obstaja otrok, je lahko celo prednost za posvojenega otroka, starša imata že izkušnje s starševstvom ipd. Ali bosta enakopravna v odnosu do biološkega in posvojenega otroka, pa je stvar splošne zrelosti in psihične stabilnosti staršev, ki jo v postopku posvojitve tako ali tako ugotavljajo specialisti in CSD.

Dajanje prednost parom, ki še nimajo lastnih otrok nima nobene pravne ne etične podlage,
razen če mislimo, da so interesi in občutki parov pred interesi otroka.
Če je tako, je s celotnim sistemom posvajanja nekaj hudo narobe.