POSVOJITEV V BOLNIŠNICI
Pozdravljeni,
zanima me, če ima kdo izkušnje, kako poteka posvojitev v bolnišnici, ko se biološka mati odloči, da bo dala v posvojitev svojega otroka pri porodu?
Kako je to uredil center za socialno delo, ali sta se materi srečali-spoznali, ali je postopek potekal anonimno ali je bila biološka mati zraven otroka in ga kasneje oddala v posvojitev,…
Prosim opišite čim bolj podrobno.
Lep dan, s sončkom obsijan.
Izkušenj nimam, lahko pa ti opišem en primer posvojitve, za katero sem slišala od znanke.
Ženska se je že pred porodom odločila, da bo dala otroka v posvojitev. Ko je rojevala, so poklicali ženo in moža, ki sta otroka želela posvojiti. Takoj ko je rodila, sta bila tudi prva, ki sta punčko videla. Biološki mami niso povedali za spol, niti ji dojenčka niso pokazali.
Kakorkoli upam, da sem ti kaj pomagala. Če te zanima še kaj, me pa kar vprašaj.
Lep dan želim tudi tebi.
Ne biološka mama se po enem letu ni oglasila, niti nima nobenih stikov z novo družino. Naj bi tej ženski bila na prvem mestu kariera in to bi naj bil njen razlog, da se je odločila da bo dala otroka v posvojitev.
Mislim, da otroku, ki je zdaj star nekje dve leti še nista povedala, da je posvojena.
Kakorkoli upam, da sem ti z svojim odgovorom vsaj kaj pomagala.
Dragi Tit, lahko ti povem, kako je potekal postopek v primeru moje znanke: biološka mati se je v bolnici pred porodom odločila, da bo otroka oddala v posvojitev. Center za socialno delo je obvestil posvojitelje, ki so bili na čakalni listi, ko se je otrok že rodil. Materi se seveda nikoli nista srečali, biološka mati ne dobi nobene informacije o posvojiteljih, obratne informacije pa so, torej posvojitelji izvedo vse podrobnosti, razloge za oddajo, itd.. Popolna anonimnost je zagotovljena, lahko si brez skrbi.
Otrok je po rojstvu bil nekaj dni v domu za otroke brez staršev, kamor sta ga bodoča starša hodila obiskovat, ga previjala in hranila. Po dveh tednih sta ga lahko odpeljala domov. Eno leto ga še nista mogla posvojiti, saj si v tem času mati lahko še premisli in otroka zahteva nazaj, vendar je to bolj teoretična možnost. Kljub temu sta trpela in se bala.
Torej, po enem letu sta ga posvojila. Od tedaj so srečna družina, otrok je bister, prisrčen, krasen.
Če te še kaj zanima, vprašaj.
Lep pozdrav!
Oprosti, mislila sem, glede na ime, da si moški.
Torej, stikov ni nobenih. Biološka mati po posvojitvi izgubi vse pravice do otroka, tudi do informacij.
Otroku je treba povedati čimprej, najpozneje do četrtega leta. Kasneje so travme mnogo hujše. Povedali so mu, da ga je sicer rodila druga mamica, a ga ni mogla imeti, zato so oni zdaj njegovi starši in ga imajo neizmerno radi. Ni važno, kdo te rodi, važno je, kdo te ima rad.
Nobenih problemov ni bilo, to je sprejel kot nekaj najbolj normalnega. Manjša kriza se je začela ob vstopu v šolo, ko je začel postavljati vprašanja, kdo je njegova prava mama, kje živi itd. Vendar ljubeči starši, ki imajo pristen stik z otrokom, takšne otrokove krizice hitro odpihnejo. Narobe je, če zaradi tega postanejo negotovi, saj otrok to čuti. Zato morajo odmisliti, da je posvojen in ga vedno obravnavati, kot da se jim je rodil. To je zelo pomembno.
Če bi bilo po moje, bi bilo najbolj idealno, če otrok ne bi vedel, da je posvojen, ampak to je iluzija, to bi bilo možno le v primeru, če bi se cela družina preselila na drugi kontinent in začela na novo. Sicer pa preveč ljudi iz okolja to ve ( saj mama ni bila noseča), govorijo o tem, to slišijo njihovi otroci in katastrofa je tu- kakšen mali bučko mu zabrusi, da njegova mama ni njegova prava mama. Zato je treba povedati in to čimprej.