Si ti posvojila v tujini? Kolikor razumem kitty govori o tujih državah kjer so razmere dejansko povsem drugačne kot v Sloveniji.

Kolikor sem jaz razumela našo svetovalko na CSD, ti pri domači posvojitvi dajo čimveč informacij (npr. straši alkoholiki ali narkomani ali prihiatrični bolniki…) Torej dejansko dobiš več informacij, kot če dobiš otroka iz tuje sirotišnice in starši niso znani.
Seveda se potem vsak par sam odloči, kaj je zanj sprejemljivo in kaj ne. Želim si zdravega otroka kot vsi, hkrati pa se zavedam, da je življenje nepredvidljivo in sem pripravljena nositi posledice svojih odločitev.

Neznank pa je toliko, da vseh res ne moreš domisliti in s tem se do neke mere strinjam z Andro, ko pravi:”Če bi razmišljali kaj bo, čigav je otrok, verjetno ne bi nikoli posvajali.” Saj matere, ki se veselijo nosečnosti, skrbijo za svoje zdravje in zdravje še nerojenega otroka, le tega ne dajo v posvojitev. Tako, da se najbrž vsi(upam), ki bi radi posvojili, zavedamo, da je večja verjetnost, da bodo težave, kot da jih ne bo (zdravstvene, vedenjske,…) in smo toliko usposobljeni, da jih bomo pravi čas pri otroku prepoznali in mu poskušali pomagati, poiskali strokovno pomoč itd.

No tole je samo moje razmišljanje, na operativni ravni sem pa na lovu za preostalimi dokumenti;)
lpA

V vlogi, ki jo oddaš za Rusijo zapišeš, da si želiš otroka starega od enega do treh let, ki naj ne bo bolan za neozdravljivo boleznijo. To je vse, kar si želiš od njih in oni ti to tudi zagotovijo. V Sloveniji je 12 otrok, od tega jih poznam 9 (z našo vred), in lahko z mirno vestjo zagotovim, da so to zdravi, srečni, ljubljeni in zadovoljni otroci.

V Rusiji ti še preden pokažejo otroka povedo o njem vse, kar vedo, tudi o zdravstvenem stanju, o njegovem značaju, posebnostih, vedenju … Kar pač vedo. Dobiš karton o cepljenju in o (otroških) boleznih, ki jih je oz. ni prebolel. Če so starši znani, izveš tudi to. Naša nima staršev, je pa točno napisano, kje so jo našli in kako je bila oblečena.

Midva se nisva obremenjevala, kaj bo, če bo. To sva vzela zakup, tako kot vsi posvojitelji pred nama in tisti, ki so posvajali ali pa še bodo, za nama. Veva, da ji bova vedno stala ob strani. Temu sva se zavezala in tudi zapisala v njenem prvem albumu. Vedno bo vedela, da se lahko zanese na naju in samo to je pomembno.

LP

Tudi za Makedonijo napišeš koliko naj bo star otrok in da si ŽELIŠ ZDRAVEGA OTROKA. Tudi oni ti podajo podatke o otroku, nato se pa odločiš, v primeru da z otrokom nekaj ne bi bilo v redu. Ampak če želiš zdravega otroka ti ponudijo zdravega.
L.P.

Vendar so v Sloveniji vse nosečnice več kot spremljane. Je kar velika razlika.

Bolezen res pride, ko jo najmanj pričakuješ.Je pa le velika razlika posvojitev zdravega otroka, ki zboli in posvojitev nezdravega otroka.
Napisala sem samo točko v razmislek pri posvojitvah dojenčkov iz tujih držav. Kdor je želel razumeti je razumel. Če ste vi bili pripravljeni na vse super. Jaz svoje omejitve poznam, se jih zavedam in ne sramujem. Osebno otroka s posebnimi potrebami ne bi nikoli posvojila. Zato, ko sva se odločala o posvojitvi sva si bila enotna, da bo otrokova starost od treh let dalje, če bo to le možno. Od te starosti dalje so vse pomembnejše bolezni že vidne.
Sprejetje ostale otrokove preteklosti je pa pri posvojitvi samoumevna. Kdor jo ne sprejme pač ne sme posvojit.
Pa skušajte razumet napisano brez predsodkov in obračanja besed.

Pa še nekaj v razmislek. Gremo v Makedonijo kjer makedonski pari čakajo več let na otroka (nacionalna posvojitev ima vedno prednost pred mednarodno). Torej domači pari čakajo, vam pa ponudijo dojenčka. Jaz bi se vprašala zakaj.

Pa naj ponovim kar sem napisala v prvem postu. Kdor nima omejitev pri zdravju otroka naj napisanega pač ne bere.[/quote]

Glejte Kitty in ostali , ki so se zapodili v ta forum po nekem mojem obvestilu . Zadeva se je zapeljala čisto v drugo smer od prvotne kjer je bilo samo vprašanje kaj je novega pri nas na temo mednarodne posvojitve oziroma kaj se dogaja po uveljavitvi nove poti za posvajanje. Na to sem tudi odgovoril in delno tudi ostali. Za temi podatki tudi stojim, ker sem se od tam tudi pred kratkim vrnil (iz Makedonije oz. njihovega ministrstva) z poslovne poti.
Moram pa delno odgovoriti Kitty na tale njen zadnji post. Tudi tam se spremlja nosečništvo tako kot pri nas , če le ta oseba hoče sodelovati pri teh pregledih tako kot pri nas. Druga zadeva je , da ko oddaš vlogo za posvojitev in v njej navedeš med drugim , da želiš zdravega otroka ti ga v tej smeri tudi iščejo in navsezadnje najdejo. Tu se ne upajo hecati,(navajati lažnih podatkov o zdravju v kartoteki) ker za tem strogo stoji njihovo ministrstvo , ki vse to preveri z zdravniško stroko in s tabo preden otroka odpelješ. Navajate , da bi osebno posvojili otroka starejšega od tri leta , ker so v tem obdobju bolezni že vidne. Pa ni tako. Otrok lahko naravno nenamenoma zboli (tudi biološki ne samo posvojen ) ko je star en mesec , eno leto ali tri leta in en dan. Tu ne moreš nič vedeti dokler se ne zgodi. Bi pa vprašal , če mogoče veste kako izgleda to triletno čakanje otroka v domu v tisti njegovi stajici kjer ždi cele dneve in čaka na osebo , ki bi ga naj posvojila. Osebno sem te otroke videl in raje ne zapišem tega kakšna mora in bes te popade , ko zapustiš to sobo z temi otroki. Da nacionalna posvojitev ima prednost in res čakajo njihovi prosilci od 3 do 6 let. Zakaj pa potem dajo eno leto ali manj starega otroka v medržavno posvojitev je pa odgovor na dlani in so mi ga njihovi nekateri CSD-ji tudi ustno brez zadržkov povedali. Ker je pri njih še vedno beda in še enkrat beda in se bo ta otrok imel v Sloveniji najmanj desetkrat bolje kot pri njihovih posvojiteljih . Vaš namig , da je otrok bolan in ti ga zato dajo tako kmalu ne drži.
Jaz zapuščam ta forum brez nadaljnega razpravljanja za nekaj časa in želim vso srečo bodočim posvojiteljem. Če pa kdo rabi še kakšen nasvet ali pomoč pri teh zadevah naj mi piše na zasebni mail in bom rade volje odgovoril. Z nekaterimi na tem forumu smo tudi že marsikatero zadevo rešili ali pa jo še bomo.

Tu si me nasmejal:)))

Zakaj užaljenost? Ni forum namenjen izmenjavanju različnih mnenj in različnih pogledov.
Praviš, da si bil v sirotišnici. Si videl koliko je starejših otrok, ki najverjetneje ne bodo nikoli dočakali posvojitve? Kdor se odloči za posvojitev starejšega otroka ne naredi čisto nobene krivice nikomur! Edino pravilno je, da posvojimo otroka na podlagi lastnih omejitev. In zdravstveno stanje je ena takih omejitev. Zanimivo, da vsi napišete, da želite zdravega otroka jaz sem pa čudna, ker upam na glas povedat, da me je strah nepopravljivih bolezni. Če me ne bi bilo bi posvojila brez vsakih omejitev. Se mi pa to ravno do otroka, ki ga že imamo ne zdi pošteno.

Kje sem pa napisala, da lažejo glede zdravstvenega stanja? Nikjer ker tega ne mislim.

Zveš vse…vse kar vedo.

V letu 2007 vem za posvojitev dveh makedonskih otrok za katera se je izkazalo, da sta hudo bolna. Poznam res veliko otrok posvojenih iz vseh koncev sveta. In povsod je enako. Po tretjem letu je zdravstveno stanje zanesljivo in je možnost bolezni taka, kot pri bioloških otrocih. Do tretjega leta se pa pokaže marsikaj.
Veš kar pišem ni zrastlo na mojem zelniku ampak sem se naučila na številnih predavanjih o mednarodnih posvojitvah, ki jih pripravljajo v tujini.

Imate krasne otroke in super izkušnje. Krasno. Tega vam nihče ne odvzema ali temu oporeka. Sem samo vesela, da je tako. In ne glede na moje pisanje bo v Sloveniji vedno več otrok iz vseh držav sveta. To je tudi cilj. Pravica vseh bodočih posvojiteljev in pravzaprav je to pravica otroka pa je tudi, da poznamo vse možnosti, vse nevarnosti in težave, ki lahko nastopijo. In če bo kdo zaradi mojega pisanja kasneje posvojil 3 letnika (ne bi bili prvi) in ne enoletnika s tem ne bo noben nikjer prikrajšanj.

Pa še nekaj o alkoholu o katerem pišem.

Fetalni alkoholni sindrom

Alkohol je edina droga, ki res škodi plodu.

Značilnosti:
– nizka porodna teža, krajša dolžina ploda, majhna glava,
– motnje v delovanju centralnega živčevja, zapoznel razvoj motoričnih spretnosti, zapoznel razvoj govora, blažja ali hujša duševna prizadetost,
– nepravilno oblikovana glava, majhne oči, škilavost, volčja ustnica ali žrelo,
– nepravilnosti v delovanju srca.

Neonatolog in pediater lahko opazita tudi slabšo koordinacijo, pozneje pa motnje v koncentraciji in vedenjske težave, kot sta hiperaktivnost ter nezanimanje za igro in družbo vrstnikov. Vedenjske težave se večajo sorazmerno z prizadetostjo otrokove lobanje in obraza. Sledijo še težave pri požiranju, govorna (zaradi volčje oblikovane ustnice otrok težko tvori glasove) in slušna prizadetost.

Pogosto težave nastopijo šele z vstopom otroka v šolo.

Prognoza je odvisna od tega, kako zgodaj je bila motnja odkrita in za kakšno stopnjo prizadetosti gre. Pri zdravljenju gre za skupinsko delo pediatra, logopeda, specialnega pedagoga in psihologa, odvisno od tega, katere motnje pestijo otroka.

Tudi otrokov oče lahko s prekomernim uživanjem alkohola pred oploditvijo negativno vpliva na plod. Nekatere raziskave so poiskale povezavo med očetovim alkoholizmom in prekomernim uživanjem alkohola pri otroku

Pri ženskah, ki prekomerno uživajo alkohol, se rodi 29 prizadetih otrok na 1000 živorojenih otrok. Najpogostejši je avtizem

AVTIZEM

Opozorilni simptomi:
težave v prvih kontaktih, čustvih
Izogiba se pogledu (oči v oči)

Otrok z avtizmom se ponavadi po izgledu prav nič ne razlikuje od ostalih otrok. Lahko se razvija čisto normalno do npr. prvega leta starosti. Vendar pa se tekom drugega leta starosti pojavijo nazadovanja v socialnih kontaktih, razvoju govora, neverbalni komunikaciji, pri igri… Avtizem se ponavadi diagnosticira v starosti 3 let.

Aja . Kakšna užaljenost neki. Jaz zapuščam forum debat zato , ker bom nekaj dni odsoten tudi od PC-ja. Gremo namreć na krst otroka in na trgatev. In smo spet pri alkoholu…..

😉 oprosti. Sem te narobe razumela.

Uživajte še nas, ki bomo vikend v službi malo.

Zakaj napišemo in prosimo za otroka, ki ni bolan za neozdravljivimi bolezni? Predvsem zato, ker mu ne moreš pomagati. Tak primer je HIV, nato recimo levkemija (kako naj najdeš darovalca kostnega mozga, če ne poznaš njegovih staršev, sorodnikov, ki so najprimernejši darovalci) … verjetno še kaj. Čeprav se zavedamo, da lahko kadarkoli v življenju zboli, tako kot jaz ali kdo drug. Mislim, da ni nič slabega, če si želimo zdravega otroka. Saj si tudi biološki starši to želimo. Čez dva meseca bom rodila in seveda si želim zdravega otroka. Mislim, da je to povsem normalna odločitev vsakega starša.
Seveda ne morejo v sirotišnici vedeti vse, če pa ne poznajo staršev, povedo tisto, kar so ugotovili v tistih 20-ih mesecih, ko je otrok živel pri njih.

In še nekaj. Mene je najbolj prizadel nek dogodek v domu. Vsak dan sva obiskovala našo malo in nekoč naju je negovalka povabila, da stopiva v njihovo sobo-igralnico, da jo bova videla pri igri. Stopila sva noter, takrat so proti nama pritekli trije otroci, dvignili roke in vpili “papa, papa” (oče,oče). Če bi lahko, bi jih v tistem trenutku odpeljala vseh deset. Oba sva bila v groznem šoku, oba pretresena in tudi prizadeta. V njihovih očeh in srcih je bila želja in upanje … Pa jim tega ne moreš dati. Čeprav si prav vsak od njih zasluži priložnost, ki pa je morda ne bo nikoli dobil.
To je samo utrinek, samo izkušnja več.

LP

Mala princeska to pišem tudi jaz čeprav z drugimi besedami. Pišeš v 20ih mesecih. To je skoraj dve leti. Kar sem jaz opozarjala je pa za posvojitev otroka do 1.leta starosti. To kar avtorica posta sprašuje.
Do 3.leta starosti (največ okoli 2.leta) se pokažejo praktično vse resne bolezni med katerimi je tudi avtizem, ki je zelo pogost.
Mislim, da je prav, da se vsi tega zavedajo in potem zavestno odločijo ali bodo vseeno posvojili dojenčka ali se bodo mogoče odločili za leto starejšega otroka. To je vse.

Smo si pa verjetno vsi enotni, da si želimo zdrave otroke in da če slučajno pride kakšna bolezen se bomo z njo spopadli. Pa naj bodo to posvojeni ali biološki otroci.

Kitty ima prav, res je prav, da se človek zaveda svojih omejitev, torej da morda ne bi bil sposoben biti starš otroku s posebnimi potrebami. Sama sem se tega zavedala in sem zato zaprosila za zdravega otroka. Me je pa hkrati skrbelo, da mi usoda ne bo naklonjena.

Res pa je tudi, da se ‘posebne potrebe’ in zastoj v razvoju povečujejo s trajanjem bivanja v sirotišnici. Raziskave kažejo, da lahko otrok za vsake 3 mesece prebite v sirotišnici zaostane v razvoju za 3 mesece. Mlajši ko je otrok, lažja je njegova čustvena in fizična negativna prtljaga. Zato torej starši želijo čim mlajšega otroka.

Drugi razlog pa je ta, da staršu želijo, da pride otrok čim bolj zgodaj v družino. Moja hčerka je bila ob posvojitvi stara 15 mesecev, kar nekaj časa sem žalovala za vsakim dnem, ki ga nismo preživeli skupaj, solze so mi tekle ob misli na dneve, ki jih je preživela v sirotišnici.

Zdravje otroka, posvojenega ali biološkega, pa je vedno loterija. V obeh primerih se vsi trudimo, da bi bil čim bolj zdrav, uspe pa ne ne vedno.

Statistika je statistika in vemo, kaj pravijo zanjo.
Za našo deklico, ki je bila posvojena pri dveh letih in pol lahko rečem, da se ji izostanek ne pozna prav veliko. Seveda je jezik problem, če pa bi mi govorili rusko, bi tudi ona že precej čebljala. Res pa je, da je dom v Moskvi, iz katerega je zelo v redu in lepo skrbijo za otroke.
L. p.
Žarek

Baje so med sirotišnicami v Rusiji zeloooo velike razlike od zelo dobrih do takih katastrofalnih. Ali imaš mogoče kakšno informacijo kako je s tem? Jaz sem gledala oddaje na halmarku in vmes je kar nekaj takih, ki so posvojili v Rusiji in tam je neka ženska, ki je delala več let v ruskih sirotišnicah govorila o tem, kakšne razlike obstajajo. Mogoče veš, ali imaš vpliv na to iz katere sirotišnice lahko posvojiš otroka?
http://www.hallmarkchannel.com/publish/consumer/home/shows/adoption.html

Vse dobro tvoji punčki, prav gotovo bo kmalu čebljala po slovensko:)
lpA

V Moskvi so si sirotišnice bolj ali manj podobne. Vsaj tiste iz katerih smo mi posvojili otroke. Tudi v domu, iz katerega smo dobili mi našo deklico, so lepo skrbeli, imeli so lepo urejeno igralnico, igrače, zunaj tri igrišča. V domu je bil celo manjši notranji bazen. Midva sva imela vtis, da so v domu lepo skrbeli za otroke.

Na to, iz katerega doma bo otrok, nimaš nobenega vpliva. Tudi otroka ti izberejo oni, lahko sicer izbereš spol, vendar se čakalna doma verjetno podaljša. Žarek je bila v boljšem položaju samo v tem, da je doma že imela posvojenega sinčka in si je želela punčko. 🙂 Punčka je pravi srček.

Sem pa govorila z neko Slovenko, ki je z možem obiskala sirotišnico izven Moskve, v kakšni bedi so tam živeli otroci. Na žalost.

Pa še to, ko smo se pogovarjali o otrocih, ki lahko prihajajo iz družine alkoholikov inp. Vsi ti otroci, ki so v sirotišnicah, prihajajo iz socialnega dna ali iz takšnih in drugačnih tragičnih zgodb. Otroci niso iz socialno urejenih družin – potem tudi ne bi bili v domu. Zato sprejmeš otroka takšnega kot je in mu nudiš ljubezen, varnost, toplino …

LP

S tem se zelo strinjam. Problem, ki ga vidim sama na splošno pa je ta, da je vprašanje, koliko so vsi tisti, ki se odločajo za posvojitev s tem seznanjeni. Npr. zase mislim, da mi je jasno, kaj vse lahko pričakujem in sem kolikor se da teoretično pripravljena. Vendar informacije, ki so dostopne na spletu (predvsem za ZDA) kažejo na to, da se določen delež ljudi odloča za posvojitev pa se žal o tem ne poučijo dovolj. Npr. nam je jasno, da lahko pusti alkohol posledice, ki jih bomo videli pri otroku šele ob vstopu v šolo (motnje v koncentraciji, hiperaktivnost itd ) in se že pred posvojitvijo poučimo o teh možnostih in vemo, da bomo otroku stali ob strani, karkoli se že zgodi. Potem pa so tukaj zgodbe iz ZDA, ko se straši odrečejo posvojenemu otroku in mu morajo iskati nove posvojitelje (kar je za starejšega otroka zelo težko). In potem še en kup neumnosti, ko otorkovo vedenje pripisujejo “slabim genom” itd.
Kakorkoli obrnemo, kljub vsem razgovorom in dokumentaciji, je največja težava oziroma nevarnost pri posvojitvah po mojem menju nepoučenost nekaterih posvojiteljev.
Vse dobro vsem:)
lpA