Najdi forum

Zanima me, kako se odloči v primeru, da biološka mama , odda v posvojitev dva ali več novorojenčkov : v eno posvojiteljsko družino ali v različne posvojiteljske družine?
Posebaj v zakonu ni zapisano, ali lahko v takšnem primeru uporabimo člene: oddaja bratov in sester v isto rejniško družino ?

lp

Govorimo o posvojiteljski ali rejniški družini?
Je namreč razlika.

Zakon pravi, da se je potrebno vedno odločat v dobro otroka. In to, da sestrice-bratci ostanejo skupaj je vsekakor v dobro otroka. Izjeme bi mogoče lahko kdaj bili kakšni res posebni primeri.

ja, res je korist otroka, da ostanejo skupaj, vendar je to v rejništvu izvedljivo, v posvojitvi pa ne vedno.
Če je en otrok v reji, se namešča še drug, če je to potrebno.
Če je pa par enega posvojil, pa ni nujno, da bo kasneje še enega, tudi če je brat ali sestra. Morda ne misli več posvojiti, tako sem mislila.

lidija seveda se to lahko zgodi. Kar sem želela povedat je, da csd je dolžan narediti vse kar lahko v korist otroka. Seveda prvih posvojiteljev nihče ne more prisilit, da posvojijo še enega. Mora pa csd poiskusit. Torej obratno se ne bi smelo zgodit. Če posvojitelji želijo posvojiti bratca oz. sestrico morajo imeti prednost pred vsemi ostalimi pari.

Nam niso dali na CSD možnosti, da posvojimo, še enega otroka iz iste družine, čeprav sem slišala, da so v nekaterih podobnih primerih imeli to možnost.

Hvala za odgovore.

Zakaj sem tako postavila vprašanje? zato, ker je naprej institut rejništva, ki se pogodbeno sklene, šele, ko so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji pride do popolne posvojitve. in če gledamo iz tega zornega kota, členi o posvojitvi tega ne določajo, jih pa določajo v členih rejništva in če zadevo pravno razširimo in vključimo še ustavna določila, lahko na to gledamo tako kot sem prej navedla.

Moralo bi biti tako, pa se žal v praksi odloča čisto drugače in se ne dela v korist otroka. Tu praksa govori, da se ne iščejo otroku starši ampak staršem se išče otroka.

Tudi nama niso ponudili možnosti, da posvojiva še bratca, ampak so ga dali dugim posvojiteljem. Samo obvestili so nas o tem. In čeprav sva izrazila željo, da bi ga posvojila midva, to ni bilo mogoče.

Kje so tiste stezice.......


Naju niso obvestili, čisto slučajno sem izvedela, otroka pa so namestili znancem v sosednjo ulico, zame je to bil velik šok !

Jaz bi se brez besed pritožila. Ponekod csd res delajo kar se jim zljubi in pozabljajo na interes otrok. To bodo pa počeli le dokler bodo vsi tiho.

Draga moja kitty, nič nisem mogla urediti, ne na CSD in ne na ministrstvu, povem lahko samo to, da me je CSD razočaral in nisem edina, zato ker delajo po domače.

Nič novega. Žal na račun otrok!!! Kako dolgo bo še to mogoče, vsak po svoje, vsi po domače,… Kaj je drugod tudi tako, ali samo na CSD-jih? Prav šokirana sem že od vsega skupaj, grozljivka!


CSD pa je za nas tri z sončkom obsijana izkušnja in nikjer ne piše in ni pravila, da bi moralo biti to tako. Midva sva si to želela, kot vsi tule in želeli smo si tudi pred posvojitvijo prvega otroka, kot si danes množica parov tudi želi posvojiti otroka.
Kar spomnite se, kakšni so bili občutki, ko smo prvič odšli na CSD. In kakšne možnosti so nam bile predstavljene. In po tem kar na enkrat ( to so meseci ali pa leta čakanja seveda), tisti srečni trenutek.
Da. Na CSD so nam to z svojim delom omogočili. In sedajpomišljevati o tožbah in ne vem čem je kar malo nerazumljivo.
Ali se človek res lahko tako spremeni, ko prestopi breg ali kaj.
Pa ne rečem, da so na CSD-jih bogovi in da delajo vse prav, ampak verjamem pa, da so marsikomu glede na razmere in zmožnosti že pomagali.

Kje so tiste stezice.......

Mi imamo tudi isto izkušnjo. Posvojila sva prečudovitega sončka, na katero pravnomočno posvojitev sva čakala dva (2), dni manj kakor eno leto. Si predstavljate kaki so bili živčki. No vseeno smo zmagali…. Po letu in pol se najavi csd iz katerega smo dobili otroka na kavico. Lepo, da pridejp na obisk. Nakar prijavijo, da so ravno poprej bili na obisku pri skoraj sosedih in izročili pravnomočno odločbo o posvojitvi bratca od našega sončka. Z ženo sva se sesula in jih vljudno odslovila… Nemorem vrjeti, da bratce in sestrice ločujejo. In to vse v imenu dobrobita otroka.
Kdaj imam občutek da gre res za dobrobit samo ne za otroka!

Popolnoma vas razumem in vem kakšno bolečino nosite v srčku. Problem nastopi, ko moraš to “novico” povedati otroku. Mene je moj vprašal:
“mami, zakaj pa moj bratec ne živi z nami?”.

New Report

Close