Posvetilo
Strinjam se z Reliko. dodajam pa to, da s prisilno izbiro knjig ne motiviramo. Moj sin v drugem razredu si izbira po vseh normativov knjigem ki sodijo tudi že na višjo stopnjo. Tako sem počela tudi jaz in roko na srce – tako počnem še danes, zato pa (ker ne zapadam predpisanemu) ne spadam v slovensko povprečje branja knjig, ampak preberem vsaj tri na mesec. Po svoji izbiri, po lastni presoji, čudnem okusu in najraje imam tiste, ki niso “in”, torej so “nepredpisane”.
Kar pa se posvetila tiče, pa mislim, da nikar globokoumja ampak besed, ki so primerne tem otroškim dušam, ki bodo knjige dobile v roke. En preprost stavek bo povedal več, kot gora besed, ki jih je trebe šele interpretirati.
No tudi jaz se zabavam ob Tvojih odgovorih. Strinjam se namreč s Teboj, da so nekateri hudo komod in da je treba včasih koga “spraviti iz tira”, da se mu pretresejo male sive celice in začnejo konstruktivno delovati. In če bi tedaj ljudje poslušali, kaj govorijo, ali v tem primeru pozorno prebrali svoje razburjene odgovore, bi marsikdaj ugotovili, da so že sami našli rešitev.