Zelo bi bila vesela, če vas čimveč ki ste imeli posttravmatsko stresno motnjo po prometni nesreči, napiše, kaj vse ste doživljali.

Jaz sem imela občutke krivde, sramu, strahu, naredila sem nekaj večjih neumnosti v tistem stanju, imela sem celo pasivne samomorilne misli. Bilo je awful. :/ Nisem bila povzročiteljica, bilo je pa kar konkretno trčenje.

Dajte vsi ki ste trpeli za posttravmatsko stresno motnjo napisat, kako je vse skupaj izgledalo pri vas, ker vsak verjetno malo drugače doživlja to.

Lepo bi prosila, če o posttravmatski stresni motnji napiše kaj tudi kak strokovnjak.

Hvala vsem.

Pozdravljeni!

Detajlno opisano o posttravmatski stresni motnji si lahko preberete tukaj: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/posttravmatska-stresna-motnja

Je lepo opisano, del besedila je spodaj (kopirano):

Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica izpostavljenosti enemu ali več hudim dogodkom oziroma travmam. Nastopi lahko po tistem, ko je oseba doživela, videla ali izvedela za travmatični dogodek (huda nesreča, nasilje, ustrahovanje, vojna …). Pri tem je občutila hud strah in občutke nemoči ali pa je doživela šok.

Za posttravmatsko stresno motnjo sta poleg intenzivnega čustvenega in telesnega odziva značilna še dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka ter izogibanje vsemu, kar spominja nanj.

PTSM se ne razvije pri vsakemu človeku. Neredko več oseb doživi isti travmatični dogodek, vendar se PTSM razvije le pri nekaterih. Strokovnjaki menijo, da je to povezano s tem, kako človekova psiha predeluje travmatične dogodke, to pa je odvisno od naših minulih izkušenj. Večja osebnostna ranljivost lahko zniža prag za nastanek sindroma ali pa oteži njegov potek, vendar te lastnosti same po sebi niso ne potrebni in ne zadostni pogoj za nastanek motnje. 

Razlikujemo med posttravmatsko stresno motnjo in akutno stresno motnjo (travma). Simptomi akutne stresne motnje lahko nastopijo že med dogodkom ali pa neposredno po njem: občutek tesnobe, strah, povečan srčni utrip, razdražljivost, slaba koncentracija, znojenje, čustvena nihanja ter izogibanje vsemu, kar bi utegnilo spominjati na ta dogodek. Možne so tudi nočne more, povezane s travmatičnim dogodkom. Čeprav so simptomi sprva intenzivni, se začnejo že kmalu umirjati in navadno ne vplivajo pomembno na človekovo življenje. Kadar pa ne izginejo niti po mesecu dni ter začnejo omejevati človekovo življenje in delovanje, lahko govorimo o PTSM.

Če je oseba dolgo doživljala ponavljajočo se medosebno (relacijsko) ali kako drugo travmo, lahko pride do kronificirane posttravmatske stresne motnje (tudi DESNOS). To pomeni, da se je intenzivno odzivanje na travmo utrdilo in postalo kronično. Ta motnja se lahko razvije pri osebah, ki so bile dolgo v travmatizirajoči situaciji, ki je v njih vzbudila občutek, da iz nje ne morejo pobegniti oziroma da ne morejo storiti ničesar, da bi se položaj izboljšal.

Kronificirano posttravmatsko stresno motnjo najpogosteje zasledimo pri osebah, ki so odraščale v nasilni družini, v kateri so doživljale ponavljajoče se telesne/spolne zlorabe ali pa so jih starši telesno/čustveno zanemarjali in zavračali. Povzročiti jo utegne tudi dolgotrajno medvrstniško nasilje. Nastopi lahko tudi pri osebah, ki so bile v odrasli dobi večkrat retravmatizirane; tak primer so osebe, ki živijo z nasilnim partnerjem ali pa so preživele dolgotrajno ujetništvo, ki ga je spremljalo telesno ali duševno mučenje (koncentracijsko taborišče …). Za take osebe so značilne (trajne) spremembe na osebnostni ravni.

Glede na dogodek, ki ste ga opisali je vaše doživljanje lahko povezano tudi z vašimi predhodnimi življenjskimi izkušnjami in morebitnimi drugimi neprijetnimi ali travmatičnimi izkušnjami. Lahko je tovrstna nesreča delovala kot sprožilec in je vzbudila nezavedna potlačena in nepredelana čustva.

Morda bo kdo od bralcev napisal svojo izkušnjo.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj