Pozdravljeni,

Se vnaprej opravičujem za dolg zapis. Sm se sicer že naročila h psihologu, ampak bo dolgo za čakat, mene me pa muči veliko vprašanj.

Travm je veliko..kar se jih spomnim. Večkrat sem bila spolna napadena s strani sošolcev v šoli, leta sm bila fizično in spolno zlorabljena s strani očima, nazadnje pa poskus posilstva s strani sodelavca.

2 meseca nazaj sm imela prvi flashback, trajalo je skoraj eno uro in sm podoživljala vse. Od takrat naprej se ne prepoznam več. Sm anksiozna, živčna, hitro se ustrašim, paranoična, žalostna, včasih si želim veliko sexa, spet drugič pa se bojim dotikov. Včasih sem otopela in ne čutim nič. Včasih je vse vredu ali pa si samo mislim, da sem. Mož pravi, da se pretvarjam, da sem vesela, ampak on vidi da nisem.. pravi, da sem večkrat odsotna. Večkrat se mi zgodi, da strmim nekam in me ni nekaj sekund, nič ne slišim oz.kot bi bila pod vodo.

Ne morem nikakor zaspat, včasih imam nočne more, vezane za travme ali pa ne. Npr.sinoči sem sanjala sodelavca kako v beli halji stoji pred mano, imel je dolge črne skuštrane lase in bil je ves krvav. Roke je imel v zraku nato je skočil name in me skušal poljubljati..ob tem sem samo slišala kako se smeji. Občutkov najbrž ne rabim razlagat.

Zanima me pa glede teh flashbackov, ki jih imam. Večkrat na dan se mi pojavi kot neko zaporedje slik in me pol moj um ustavi in mi ne pusti, da pomislim nanj. Na koncu je tako, da nič ne vidim, moje telo pa čuti. Ne vem kako razložit, zmrazi me po celem telesu in se gnusim sama sebi, se dam v klobčič in sklenem roke h sebi. Občutek strahu in šoka je spet tu. In to zna trajat par sekund, ali pa ur. Nazadnje se mi je zgodilo včeraj zjutraj in sem se vsa tresla, trajalo je 2 uri.

Rada bi le vedela, a je to samo anksioznost ali tudi PTSM? Kako psihologi postavljate takšno diagnozo? Kako naj preusmerim to bolečino, občutke? Nočem tega več čutiti..izčrpavajoče je.

Hvala vnaprej za Vaš odgovor

Pozdravljeni. Nisem psiholog ali kakorkoli drugače izobražen v tej smeri. Vseeno pa vaš opis nakazuje na PTSD oz. podoživljanje travm. Vmes tudi opisujete primere disociacije. Osebno bi ob takem doživljanju takoj poiskal strokovno pomoč.

Pozdravljeni!

Vam je zelo težko. Kar opisujete so nepredelane travme in zelo smiselno bi bilo, da si poiščete pomoč, kjer boste lahko vse te teme predelovali.

Verjamem, da so to zelo boleče vsebine, ki jih spremlja paleta občutij in čustev, ki so zelo naporna in bi najraje vse odrilnili, ampak preusmerjanje bolečine in občutkov vam na dolgi rok ne bo pomagalo, prej škodovalo.

Priporočam vam čimprejšnjo vključitev v psihoanalitično psihoterapijo, kjer boste lahko s pomočjo strokovnjaka predelovali svoja občutja, spomine in čutenja. Obisk psihologa oz. psihološko svetovanje v tem primeru ne bo dovolj. Sama diagnoza po mojem mnenju niti ni pomembna, ampak predelava vsega kar se vam dogaja, verjetno pa gre v vašem primeru za nepredelane vsebine, ki imajo tudi elemente PTSM.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj