Postim se samozadovoljevanja in porno filmov…

…od pepelnične srede, to je sreda po pustovem torku, če se komu hoče računat koliko dni je že. Samozadovoljevanja in porno filmov se bom vzdržal vsaj še do Velike noči 8.4.2012. Seks z ženo je seveda dovoljen.

Moram povedati, da se zelo dobro počutim, čeprav je kakšen dan zelo težko zdržati, ko tudi žena ni za.

Odločil sem se to narediti, ker mi je včasih gledanje pornografije in samozadovoljevanje ob tem vzelo preveč dragocenega časa, nisem zanemarjal žene ali najine spolnosti, razen, da je šla včasih spat brez mene – vendar je pač rekla da je zaspana, ampak vseeno je lepše zaspati v dvoje.

Brez pornografije želim nadaljevati tudi po Veliki noči, samozadovoljevanje pa bi rad omejil le na dneve, ko res ne gre brez. Zdaj sem se samozadovoljeval skoraj vsak dan, včasih tudi dvakrat dnevno.

Še enkrat moram poudariti, da se res dobro počutim. Vem, da boste rekli zdaj marsikaj, bi vam pa priporočil, da kdaj poizkusite. Pa ne tako,da recimo začnete z enim tednom in potem štejete dneve kdaj vam bo špricnilo. Tako, da enostavno odmislite in delate druge stvari in koristno preživljate svoj čas, ko pa greste na WC pa čimprej ven, ko se obrišete, da vas slučajno ne zamika.

Ali ima kdo podobne izkušnje?

Ja, zapleteno tole s samozadovoljevanjem. Slišal sem že za vnete tetive in vnetje živcev v zapestju od preobilice te aktivnosti. Post je vsemakor pametna stvar, samo obstaja nevarnost, da ti presežek izločkov splonih žlez zalije vitalne dele možganov, ker se dviguje ob hrbtenici. Vsako odvajanje mora namreč biti postopno, da ne pride do abstinenčnega sindroma, ki je lahko fatalen.

Do Velike noči je še daleč, Na drugi strani pa ne bo škodilo, da malo “šparaš” svoje žleze, ki so, ob prekomernem izločanju, preobremenjene in se potem lahko cela stvar zaključi že okoli 40. leta, kar pa ne bi rad, nar ne.

Če si se od zadnjega izlitja sperme v možgane ( kar je moralo biti nedavno ) že odpočil, morda malo razmisliš o vsem skupaj. Morda tudi o tem, da če nimaš kaj početi, PROSIM NE POČNI TEGA TUKAJ!!!!

G. Igor, ne vem, če sem vas dobro razumel, ali pa vi mene niste.

Jaz še nisem slišal za vnetje tetiv in živcev v zapestju ali pa, da ti lahko zalije vitalne dele možganov – verjetno se delate samo norca iz mene, če pa je res, se ti od samozadovoljevanja do dvakrat na dan to po moje ne zgodi. Prav tako ti ob postenju ne more zaliti možganov, ker se odvečna sperma absorbira v organizem ne pa potuje ob hrbtenici in podobno… Poleg tega pa sem napisal, da imava z ženo spolne odnose (tega se ne postim), tako da občasno praznjenje še vedno izvajava z ljubeznijo.

Do Velike noči ni tako daleč, če si zaposlen, imaš otroke, nekaj dela pred hišo…

Glede na to, da je v imenu tega foruma tudi DUHOVNOST, sem to sporočilo z veseljem pripel sem, da bi to še kdo poizkusil v postnem času, kolikor ga je še ostalo, ker sem napisal, da se zelo dobro počutim. Napisal nisem še, da se počutim dobro tudi DUHOVNO (od tod moj “izliv” na ta forum), da mi Bog naenkrat naklanja več milosti in moči…

Ker imate spodaj vedno pripisano …Luč, Ljubezen in Radost (z velikimi začetnicami)… mislim, da verujete v Očeta, Sina in Svetega duha, sem bil prepričan, da boste razumeli kaj sem hotel povedati z mojim postnim sporočilom – v postnem času se mi bo uspelo izogniti nečistovanju oziroma samozadovoljevanju in gledanju porno vsebin.

Še enkrat, priporočam, da to poizkusi in izkusi Božjo milost še kdo.

Tole postenje od onaniranja in nečistovanja v “postnem času” me spominja na vse druge oblike OBČASNIH aktivnosti, s katerimi naj bi si pridobili “Božjo milost”, kot ji vi pravite. Recimo, mrtvih se spomnemo enkrat na leto, ko zvlečemo na tisoče ton parafina na pokopališča in ga tam sežigamo, ob tej priložnosti pa radi pokažemo tudi na novo urejen grob naših pokojnih bližnjih, pa nov krzneni plašč, če je pri roki itd. Na praznik Marijinega vnebovzetja se zakadimo na Brezje, da je avtocesta ves dan neprevozna, tam pa naredimo dober posel krošnjarjem in gostincem v okolici. Za slavljenje Krstusovega rojstva se zakadimo v trgovine in pokupimo vse, kot da bo jutri sodni dan, na koncu se pa spomnimo še polnočnice. Potem za Svete tri kralje pošljemo otroke v nabiralno akcijo, da nam z dobrimi željami in plastično nalepko blagoslovijo hišo.

To so samo katoliški prazniki. Izmislili smo si cel kup novih praznikov, ob katerih si trgovci polnejo svoje malhe – od Valentinovega, pa do dneva žena, mater, mučencev, Pusta in Novega leta, ki je raj za gostince. Spomnimo se samo, koliko denarja zmečemo ob krstih, obhajilih, birmah, porokah, rostnih dnevih in godovih in nazadnje še pri pogrebih in sedminah ( ki niso več v modi, ker se ga napijemo kar takoj po pogrebu)…

Božjo milost pričakujemo ob spovedih, pa po odpustke hodimo, maše plačamo, prispevamo ofer ob nedeljah, ob petkih ne jemo mesa ( ali ga pač kupimo dan preje, da nas sosedi ne vidijo ). Potem se nažiramo in prežiramo že za Velikonočni zajtrk, za Božič nakupimo hrane in pijače, ki jo konzumiramo med prazniki in spet veselo grešimo naprej. Se vam ne zdi tole malo licemersko?

Zakaj bi se ne spominjali Kristusovega rojstva vsak dan v molitvi in se zahvalili Najvišjemu, da nam je poslal svojega Glasnika? Skromno, v tišini, preden zaspimo in preden zaprosimo za zaščito. Kaj je Novo leto drugega, kot nek koledarski dogodek, kot jih je še 364 vsako leto. Zakaj se župnik ne bi sprehodil vsak dan malo po mestu ali vasi in blagoslovil naša bivališča? Skromno, kot je to počel Kristus, ki je bil najbolj srečen, če je lahko ob koncu dneva utrujeno glavo naslonil na kamen pod njo…. Pustno rajanje in razvrat ob njem je nepotreben greh, ki ga potem odplačujemo 40 dni, da se za Veliko noč lahko spet nažremo do nezavesti, še preje pa, na Veliki petek, použijemo le kaj malega. Zakaj ne bi kaj malega použili vsak dan in se ne prenažirali ob obloženih mizah dva dni kasneje. Veliko manj bolezni bi imeli in s tem prihranili denar, ki ga zbiramo za zdravstveno varstvo. Vstajenja bi se lahko spominjali pravtako vsak dan. S haležnostjo v srcu in drobcem pameti v umu. Tudi za poklon Materi Božji ni treba čakat vse leto. Na Brezjah stoji cerkev 365 dni v letu in v njej oltar, krog katerega se lahko podamo po kolenih vsak dan, ob vsaki uri dneva. In svojih rajnkih, ne nazadnje, se spominjamo ob vsakem trenutku, brez tistega onesneževanja okolja s svečami in neznanskih vsot denarja, ki ga spet damo trgovcem za cvetje, da bo jutri ležalo na gnojišču naše ničevosti. Zakaj sploh je bilo potrebno potolči tisoče nerojenih backov, da se en dan v letu pokažemo odeti v njihove kože na pokopališčih, kjer tekmujemo s svojimi sosedi, kdo bo imel dražji spomenik, tisti dan lepše urejen grob, dražje cvetje itd.

Dragi matorg, odločili ste se za “žrtvovanje” in se odrekate nečistovanju tistih 6 tednov na leto, v sebi pa še vedno čutite potrebo, da se “sprazene”, kot samo pravite, v svojo soprogo. Kaj, če bi raje malo pomislili o svoji izprijenosti vseh preostalih 46 tednov v letu? Morda bi malo težje spraševali o mojem verjetju ( vi pravite temu verovanje ) v Sveto Trojstvo. Morda bi si našli kaj dela tudi za hišo, ne samo pred hišo in svoji soprogi naklonili vašo ljubezen pogosteje ali pa usmerili svojo odvečno energijo v kakšen dobrodelni namen. Namesto vzburjanja ob pogledih na mlada telesa na vašem TV, kako se parijo med sabo, da bi v vas vzbudila avtoerotične občutke, naj vas raje vzburijo, v drugi smeri, vsi tisti, ki tokrat spet ne bodo imeli šunke, potice in jajc na mizi za slavljenje Njegovega vstajenja. Vzburili v tem smislu, da bi skušali poskrbeti vsaj za nekaj njih, da bi tudi oni, po dolgem času, okusili čar Velike noči.

Moti me, veste, tisti tat, ki pravi, da počiva in danes ne krade, da bi si s tem dnem pridobil Božjo milost, pa tisti diktator, ki podpiše velikonočno premirje, da tisti dan ne bo nikogar ubil in si s tem pridobil Božjo milost. Že naslednji dan bo njegova soldateska spet klala, pobijala, posiljevala in ropala nedolžne, nemočne, ki niso prejšnji dan jedli šunke.

Najvišji ( ali Bog, kot ga vi imenujete ) je čista Svetloba, je popolna in neskončna Ljubezen, popolnoma brezpogojna, ki prinaša Radost našemu srcu. In, kot takšen, vedno odpušča. Mi pa smo bitja, tako čudno uboga in nepomembna, ki v sebi nosimo in gostimo Dušo, ki je del Njega. Naš um, naš ego nas kar naprej prepričuje, kako pomembni smo, kako pomembno je uživati, celo kako pomembno je zdržati 40 dni brez avtoerotičnih dejanj. Ko se ob zadnji uri zavemo nepomembnosti vsega tega, ko se zavemo, da odhajamo z golo ritjo, kot smo prišli in se zavemo, da s seboj nosimo le tisto, kar smo dobrega storili za svojo Dušo, ki bo rešena svoje trpljenja z našim odhodom, je prepozno, ker popravnih izpitov ni. Ta Duša bo zasijala v vsej svoji veličini in s tem bomo ponovno zaživeli oz. bo naše življenje dobilo svoj pomen, ko bo uspela kompenzirati vsa slaba dejanja bitij, ki so jo gostila, z dobrimi dejanju drugih bitij, ki so jo gostila. Naša telesa bodo takrat že davno razpadla na osnovne “sestavne elemente” in z njimi seveda tudi tisti naš um ali ego, ki nam danes govori, da je življenje klobasa, potica in kozarec vina, ne pa dobra dela in molitev…..

Vidite, verjamem, globoko verjemem in ne sodim, kdo od naju globje verjame. Namesto onaniranja pa usmerjam svojo energijo navzgor, v rast zavesti, v rast mnogočutnega bitja, ki ni uklenjeno samo v 5 omejenih čutov, s katerimi sem se rodil. S tem dajem “dihati” svoji Duši, ki bo morda zato preje zasijala v vsej svoji neskončni Svetlobi, Ljubezni in Radosti. Svoje življenje skušam posvetiti samo temu in del tega prizadevanja je, da vam tukaj in sedaj odgovarjam ne neka licemerna vprašanja o človeški ničevosti…….

Najprej naj povem, da sem veren katoličan, ker sem iz vašega pisanja začutil, kot bi vi mislili, da nisem veren (lahko se tudi motim?). Sem pa tudi grešnik, ki se skuša popraviti in to je moj korak v pravo smer – tako čutim.

Ali ste vi duhovnik?

Zelo me moti (sploh, ker jo verjetno tudi vi čutite), da dajete Božjo milost v navednice. Mislil sem dejansko Božjo milost brez navednic. Kako lahko veste, da Bogu ni všeč moja “daritev” in, da mi zato ne naklanja milosti in moči? Namen je iskren.

Zakaj sem se odločil, da bom vsaj med postnim časom to naredil (nikjer nisem omenil, da bom po Veliki noči začel s tem spet dnevno – popolnoma bi se rad odpovedal pornografiji, občasno samozadovoljevanje bo pa mogoče še kdaj problem)? Zato, ker smo vedno vzpodbujani (in tudi sam si tega želim), da naj med postom in nasploh v življenju delamo kakšne žrtvice v smislu, da se odpovemo kakšnim stvarem, ki nam ugajajo (tu spada tudi vaš opisani materializem in požrešnost, ki se ga skušam izogibati dnevno) in te žrtvice namenimo v dober namen. In zato, ker sem se hotel tega rešiti.

Sestavni del posta je poleg molitve in drugih čaščenj tudi odpoved nečemu ali večim stvarem in opravljanje dobrih del. Nikar ne primerjajte plehkih potrošniških dejanj ob cerkvenih in drugih praznikih s postnimi žrtvami (žrtvicami). Nimam se za enega tistih, ki take stvari delajo samo za praznike in zato, da se jih vidi (tudi jaz tako početje kritiziram) – moje sporočilo na ta forum sem pa dal zato, da bi še koga vzpodbudil k temu, ker mislim, da se lahko še kdo duhovno prenovi tudi na ta način.

Rad delam v dober namen, tudi dobrodelno se udejstvujem (vi pravite naj se začnem). Seveda se je potrebno dnevno spominjati Boga v molitvi in dobrih delih ter na splošno z dobrim življenjem in odnosom do bližnjih (tega nisem nikjer omenjal, ker je to že prej samoumevno – zame).

Da, odločil sem se za teh 6 tednov in v tem ni nič slabega pomoje. Potrebo po “praznenju” normalno, da čutim, saj imam spolni nagon in ženo, ki jo ljubim (katoliško življenje poročenih ljudi je pač drugačno od katoliškega življenja ljudi v celibatu – če ste duhovnik). Napisal pa sem, da …občasno praznjenje še vedno izvajava z ljubeznijo… preberite zgoraj še enkrat, da boste uvideli, da se z ženo ljubiva in kolikor mi je znano, taka spolnost z vidika grešnosti ni greh. Praznjenje je bila v tem besedilu res neprimerna (grda) oznaka za to kar počneva z ljubeznijo, bolj v šali sem to besedo napisal.

Kakšna je moja izprijenost v ostalih tednih leta?

Vprašal sem vas direktno, če verujete v Sveto trojico, ker tega ne vem (sklepal sem iz vašega citata v podpisu) – je pa v tem pogovoru to pomembno, zaradi občutenja postnega časa. Je kaj narobe, ker sem vprašal?

Saj pravim, ni namen, da bi po Veliki noči spet to delal, trudil se bom, da ne.

Vem in čutim kakšen je Bog, vem kakšni smo mi, vem tudi, da se bo ta moja postna malenkost vpisala na mojo “kartico zvestobe”.

Tudi jaz nisem nikjer sodil kdo od naju globlje verjame (če sem, mi navedite kje in se bom iz srca opravičil za to dejanje, ker nikakor nisem imel takega namena).

Užaljen sem, ker ste rekli, da odgovarjate na licemerska (to pomeni dvolična, hinavska) vprašanja. Napišem kar delam in občutim z mojim postom in to se vam zdi licemersko? Upam, da ne.

Tale najin dvostranski monolog ne služi ničemer. Nisem posvečen v smislu, ki ga vi poznate, če je to odgovor a vaše vprašanje….

Na ostalo vsebino ne bom še enkrat odgovarjal, vam bom pa še enkrat povedal, da se mi zdi LICEMERSKO, DVOLIČNO, HINAVSKO in FARIZEJSKO obnašanje, če nekdo ves teden greši, nečistuje itd., itd., nato pa v nedeljo odide k maši in prejme odpustek in obhajilo. Da se mi zdi vse to ( LICEMERSKO, DVOLIČNO, HINAVSKO in FARIZEJSKO ), če nekdo celo vse leto nečistuje, potem pa misli, da si bo pridobil “Božjo milost” ali Božjo milost ( brez navednic ), če se bo 40 dni vzdržal od nečistovanja. S tem, ko sodim, vem, da sem si nakopal greh, a sem vam moral odgovoriti, ker ste me potegnili za jezik. Če bi bilo vse tako enostavno, kot vi predstavljate, bi ne potrebovali ne Nürnberga, ne Haaga, kaj šele Božje sodbe.

Posledica vašega načina razmišljanja kaj hitro privede do tega, da danes dvomimo, če se je holokavst sploh res zgodil ali, če so povojni poboji resničnost in vse to, celo zavestno, odstranjujemo iz učnih knjig.

Pa še nekaj, čeprav sem mislil zaključiti. Med vašim “odpovedovanjem” in mojim “odvezovanjem” je strahotno velika razlika. Vi vaše odpovedovanje smatrate za svojo žrtev, ki jo polagate Najvišjemu na oltar, jaz pa svoje odvezovanje smatram, kot zavestno opuščanje nečesa ( razvade, lastnosti, dejavnosti, razmišljanja ), kar sem notranje že sprejel in je dejanje odvezovanja samo posledica že ponotranjenega dojemanja ( ki, koncem koncev, ne vodi do abstinenčnega sindroma, ki bi ga moral kompenzirati s kakšnim pisanjem, ki je podobno početju, ki se ga odpovedujem …. )!

Tudi meni se zdi zgoraj, v drugem odstavku opisano, licemerstvo tako, da se tu strinjava.

Med letom grem parkrat k spovedi, ker mi je žal in potem se trudim biti boljši – žal mi je, če mi ne uspeva tako dobro kot vam (resnično vas spoštujem – glede na pisanje), zato še ni treba zaničevati mojega posta. Problem je v tem, ko je greh nekajkrat ponovljen, postane ponavadi pogostejši, čeprav trenutno v mojem primeru to ni res. Rešitev vem, da bi bila pogostejša (npr. mesečna) spoved – da se spoveš manjših grehov in potem ponovno postaneš pazljivejši.

Vem pa tudi (da ne bo pomote), da z Bogom ne moreš delati kompromisov (in jih tudi ne delam), “to bom naredil, saj bom potem šel k spovedi”. Tako to ne deluje.

Med mojim zadnjim oglašanjem v zvezi s tem (razen, če bo še kdo drug kakšno postno izkušnjo delil z nami) bo še to:

Vem in čutim, da z mojim postom delam prav. Vsaka (tudi najmanjša) odpoved neki slabi ali grdi navadi, razvadi je dobra stvar, čeprav mogoče potem ponovno pademo. Prav je, da težimo vedno k boljšemu, kar je včasih v današnjem tempu življenja težko, ker nimamo umirjenih misli. Čutim, da mi tudi Bog pomaga pri tem (s tem se mislil, da mi naklanja Božjo milost).

Če ima kdo podobne težave s samozadovoljevanjem in pornografijo mu svetujem, naj si naredi VSAJ tak post kot jaz.

Srečno in obilo Blagoslova vsem!

Dej no, miško, a misliš do konca posta nadomeščati svoje siceršnje početje s pisanjem na forum? Prosim prizanesi mi in začni, za božjo voljo, spet z onaniranjem na sebi!

Izkušnjo delim z vidika duhovnosti, ker me spreminja na bolje v odnosu do Boga, ne zato, da bi blažil svojo “abstinenčno krizo” kot jo vi imenujete. Toliko sporočil pa sem vam napisal nazaj, ker nikakor ne razumete mojega posta (da bi postal boljši) in ste me vi “vlekli za jezik”, kot temu vi pravite.

Mogoče pa se oglasi še kdo, ki je podobno preizkusil in občutil, če boste prosim objavili njegovo/njeno sporočilo.

Še enkrat bi rad napisal to, kar sem že zgoraj.

Vem in čutim, da z mojim postom delam prav (ne glede na vaše zaničevanje in dajanje nevrednosti mojemu postu). Vsaka (tudi najmanjša) odpoved neki slabi ali grdi navadi, razvadi je dobra stvar, čeprav mogoče potem ponovno pademo. Prav je, da težimo vedno k boljšemu, kar je včasih v današnjem tempu življenja težko, ker nimamo umirjenih misli. Čutim, da mi tudi Bog pomaga pri tem (s tem se mislil, da mi naklanja Božjo milost).

Če ima kdo podobne težave s samozadovoljevanjem in pornografijo mu svetujem, naj si naredi VSAJ tak post kot jaz.

Ne bom vam več “smetil” foruma z mojim postnim časom, razen, če se oglasi še kdo drug, ki bo delil svoj pogled na to debato, ki ima dva popolnoma različna pogleda dveh kristjanov.

Srečno in obilo Blagoslova vsem!

Pa ta božjo voljo, nič nimam ne proti vašemu postu, ne proti vašemu onaniranju, ne proti domislici, kako si prislužite “Božjo milost” s 40 dnevno abstinenco. Samo zakaj mene obremenjujete s tem, pa ne vem. Še 12 dni…..

Uff, tale tema je pa zanimiva! Kaj vse se bom še morala naučiti, preden mi bo dano zapustiti ta svet ujetosti! Nisem vedela, da je zadovoljevanje spolne potrebe, pa naj bo v dvoje ali
samo-, “nečistovanje in greh”, ki se mu je dobro odpovedati ali se ga odvezati, bodisi da se prikupimo Bogu bodisi da poskrbimo za čistost in s tem osvobajanje svoje duše!
Kakšen je šele potem greh Boga, ki je naša telesa tako “nagajivo” ustvaril takšna, da za dobro funkcioniranje pač potrebujejo nekaj stvari, na primer zrak, hrano, vodo, občutek varnosti, prijazen dotik, čustva, kot je ljubezen, itd. – in nas s tem spravil v skušnjavo? In potem od nas pričakuje, da se odrekamo, žrtvujemo, odvezujemo… ter nas za to nagrajuje zdaj in tukaj ali pa našo dušo po smrti. In če ne… sledi kazen? Tukaj in zdaj ali šele po smrti, v peklu ali z nižjo stopnjo napredovanja duše? Ali tudi Bog odplačuje svojo nagajivost ali, lahko bi rekla kar škodoželjnost, s katero nas je postavil v takšen položaj? Mislila sem, da je greh škodoželjnost, privoščljivost, hudobnost, ravnanje, s katerim škodujemo ali prizadenemo druge, sedaj pa izvem, da je to spolnost, s katero – sem mislila – poleg drugega (…) poskrbimo za dobro počutje svojega telesa?
Zanimivo bi bilo prebrati mnenja drugih bralcev tega foruma, zanima me predvsem, ali ima kdo zaradi takšne ali drugačne spolnosti kakšne slabe posledice? Pa pri tem ne mislim na krče v roki ali vnetje živcev.

Lep pomladni pozdrav,
Majnica

Seveda ste imeli proti oziroma ste rekli, da če drugače onaniram, da je brez veze, če sedaj 40 dni pa ne.

Ni brez veze.

Božje milosti si ne prislužiš. Lahko ti je naklonjena lahko ne. Tudi je nimaš ves čas – vsaj jaz ne. Odvisno. Trenutno mi v tem postu je naklonjena, ker se kljub skušnjavam počutim močnega in vem, da mi Bog pomaga z Božjo milostjo.

Rad bi prenehal s pisanjem, razen, če še kdo drug kaj napiše, čeprav vas res spoštujem (čeprav vas ne razumem v tem mojem primeru – vaših sporočil na drugih temah sem pa že nekaj videl in od tod spoštujem vaša mnenja po večini), vendar mi vedno daste še kakšen povod – zdaj je bil, da vas obremenjujem.

Vas nisem želel obremenjevati, ker sem sporočilo napisal zaradi drugih udeležencev, ki bi mogoče radi delili kakšno izkušnjo glede take ali podobne stvari. Seveda sem vesel tudi vaših odgovorov, čeprav se očitno ne ujemava v vsem.

Še nekaj. Zgoraj sem napisal, …dva popolnoma različna pogleda dveh kristjanov (to sem sklepal iz najinih pogovorov o Svetem Trojstvu in drugem)… potem pa sem bral tudi vaše teme v drugih sporočilih in sem postal zbegan ali ste kristjan ali ne? Če ste, lahko pustite zgornje sporočilo nepopravljeno, če pa niste pa mi prosim oprostite in prosim uredite zadnji stavek, da ne bo kdo napak mislil o vaši duhovni usmeritvi.

Srečno.

no, vsaj ene spravljata oba v smeh, ja 🙂

če bi bila možnost tukaj na tem forumu tako kot je na fb-ju, bi lajkala tvoje odgovore 🙂

smešna sta,

ne objavljaj tega.

lp
pikica

Hvala!

In še “matorgu”: poslužujem se ustavnega določila o svobodi veroizpovedi, ustavnega določila o varovanju osebnih podatkov in nedotakljivosti ter si pridržujem pravico zasebnosti vsaj kar se tiče tako intimnih zadev, kot je moj odnos z Najvišjim……

Z vidika RKC je samozadovoljevanje greh, prav tako spolni odnos pri katerem ni izlitja semena v nožnico, če prav razumem – saj je edina nesporna kontracepcija metoda “varnih dni”. Ker je spoved “dobra” edino, če se iskreno izpoveš grehov in nobenega ne zamolčiš zavedno, povem vse grehe, ki se jih spomnim prav tako vse grehe povezane s spolnimi odnosi. Grehe lahko obžaluješ ali pač ne. Če jih ne ti jih lahko duhovnik zadrži in ti tak greh ni odpuščen – jaz pri spovedi povem, da imava z ženo spolne odnose in da mi zanje ni žal, ker to delava ne samo iz užitka ampak tudi iz ljubezni – nikoli mi še ni bil ta “greh” zadržan, čeprav sem objasnil, da tega ne delava z “varno metodo”.

Torej, kot kristjan sem se odločil za post kot v prvem sporočilu zapisano, da vidim kako je brez vsega tega. Moram reči, da mi je brez samozadovoljevanja precej težko kljub dokaj pogostim spolnim odnosom – verjetno se človek razvadi. Brez pornografije pa bi šlo in bo šlo tudi naprej upam – trudil se bom.

Lepo, da lahko koga nasmejimo :), ampak sem resno pristopil k stvari.

g. Igor, moj post gledam z vidika RKC in zato je pomembno ali verjameva v iste vrednote. Ni vam treba tega povedati naglas, samo objasnim zakaj moje vprašanje o vašem verovanju.

Lepo, da se je še kdo vključil v debato.

Bodi trden, mož jeklen….!

Se trudim, hvala, srečno!

Sporoči po praznikih, kako je bilo.

No ja, ni kaj…
Saj je pa Kristus rekel: Blagor…, kajti njih je nebeško kraljestvo.

Ampak vsaj dve se pa dobro zabavava, kajne, kr ena pikica?

Prijazne velikonočne praznike želim in radost ob misli, da bo kmalu konec posta…

Majnica