Postanite darovalec

Slovenija-transplant je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvom Republike Slovenije za zdravje v letu 2004 začel s projektom uvajanja zapisa odločitve o darovanju organov na kartici zdravstvenega zavarovanja. Projekt se je začel v mariborski regiji, sedaj pa se postopoma širi na ostale regije. Cilj projekta je tudi informirati širšo javnost o pomenu darovanja organov kot najvišje oblike pomoči sočloveku in s tem spodbuditi odločitev ljudi za darovanje organov.

Prim. Danica Avsec Letonja, dr. med., direktorica Slovenija-transplanta, pravi, da »darovanje organov pomeni razširitev odgovornosti človeka čez tradicionalno pojmovanje pomoči sočloveku. Kot tako pomeni pomembno razsežnost družbene odgovornosti človeka – torej obnašanja, ki se mu človek zaradi medsebojne odvisnosti v sodobni družbi ne more več izogibati. Darovanje organov je ena najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Odločitev posameznika za darovanje organov je odraz njegovih vrednot in odnosa do soljudi.«

Darovalec je lahko vsak zdrav človek
Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je zdrav in ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni (na primer virusa HIV, hepatitisa B in C) oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti. Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji.

Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt, t.j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov, sprejela kot smrt posameznika. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Ker je za uspešno presaditev organov ključnega pomena njihova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomembno, da se človek za darovanje svojih organov opredeli že za časa svojega življenja, saj je na ta način prihranjen dragoceni čas, ki bo drugemu človeku poklonil življenje.

Darovalec ledvico, ki je parni organ, lahko daruje tudi za časa svojega življenja, vendar le ljudem, s katerimi je genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan. Da bi pri tem preprečili morebitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti, mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati Etična komisija za presaditve.

http://www.slovenija-transplant.si/index.php?id=93

Danica Avsec

Kaj pa če jemlješ antipsihotike? Obstaja kakšen zadržek glede možnosti darovanja? Hvala za odgovor. Lp

Spoštovani.
Zelo sem vesela, da ste v kratkem opisali, kako in kaj se dogaja, kadar je ugotovljena možganska smrt in kaj pomeni čas v pripravi na odvzem organov. Izkušnje kažejo, da je včasih zelo pomembna samo ura, ki v primerjavi z življenjem ne pomeni ničesar, a tam in takrat pa veliko. Osebno mislim, da je ta ‘ura’ tisto, kar ste opisali kot ‘pomembno, da se človek za darovanje svojih organov opredeli že za časa svojega življenja’, kajti vedno je potrebno računati na čas razmisleka, čas oddaljenosti od ustanove in kup nepredvidenih situacij.
Vaše vabila je skrito in prisrčno. Upam, da smo slovenci toliko osveščeni in zreli v tem, da bomo prihranili čas bolnim, ki nas bodo morda potrebovali.

Lep pozdrav, Lidija Ž.

Nikoli ne bi postala darovalec organov!
Zakaj?
Zato,ker bi sebi naredila več škode kot koristi.Komu?Svoji duši,ki bi “Vpila”v bolečinah!

Spoštovana gospa ali gospodična ‘nikoli!’!
Vidim, da se spuščate v smer pogovora, kateri je duhovnega značaja.Duša in telo sta povezana samo v toliko, kolikor je duša na zemlji na preizkušnji. Vaša duša zgeda ni pripravljena na pomoč drugim, a vem, da vi prav gotovo želite pomoči drugih. Vaša duša ne bo vpila v bolečinah, saj bi morda z dejanjem darovanja organov pomagali ljudem, ki bi brez pomoči umrli. Duša, ki ve, da lahko telo nekomu pomaga, bo samo vesela in zadovoljna, brez bolečine in bo spokojna. Tudi večina verstev podpira smer medicine ‘darovanje organov’, tako, da v tej smeri ne rabite biti v bolečini, v dvomu ali prestrašeni. Duša je nakaj, kar lahko pripravimo, da nas obdaja s srečo.
Želim vam čim več veselja in uspešnosti pri spoznavanju tega poglavja življena.
Lepo vas pozdravljam Lidija

Gospa Žverca, jaz si pa ne želim in nikoli ne bi pristala, da mi vstavijo organe nekoga tretjega, ker je to huda obremenitev za telo in dušo. Prvič- telesu je treba potem vsakodnevno dajati velike količine zdravil, da telo ne bi prepoznalo, da smo ga pretentali, druga stvar pa je energetska povezava s tistim, katerega organe smo si vzeli. Tega ne bi smeli tako lahkomiselno početi. Mislim, da ko je čas, da se poslovimo s tega sveta, moramo to sprejeti in mirno oditi. Seveda tudi nikoli ne bom dovolila, da bi mi v času umiranja, ko se duša ločuje od telesa, odvzeli organe, ker je proces umiranja zelo senzibilen čas in rezanje telesa v tem procesu povzroča hude telesne bolečine umirajočemu, zato se ne more osredotočiti na duhovne procese, ki jih mora opraviti za prestop v drugi svet.

P.s.: Verjetno ne bo objavljeno.

Spoštovani,

seveda bo objavljeno, zakaj pa ne. To je vaše mnenje, do katerega imate vso pravico.
Lepo vas pozdravljam, Danica Avsec

Spoštovana Drugačna sem,

MOČNO se motite. Duša kot prvo POTREBUJE take ali drugačne obremenitve, da lahko ‘raste’, šele s trpljenjem, tako fizičnem kot tudi psihičnem, lahko doseže višjo stopnjo samozavedanja. Preberite si kdaj ne čirulečarule knjig o potovanju duš, temveč kkšnega grškega filozofa, npr. Platona.
S tem namreč, ko vi ne sprejmete možnosti, da bi ozdraveli, pravzaprav delate samomor, kar pa je pogubno za dušo.
Torej, če imate kaj radi sebe, svojo dušo, dovolite trasplantacijo.
Aja, btw rezanje telesa ne povzroča nobenih bolečin, ker so možgani prenehali delovati (živčenje in center za bolečino s tem tudi), duša pa je s tem trenutkom zapustila telo. Res da se duša nahaja v predelu prsi, a center ima v možganih, tam pobira energijo.

Lep pozdrav,
Mihela

Spoštovana Mihela,
prebrala sem že marsikaj, ne se bat za mojo izobrazbo. Imam tudi osebne izkušnje izventelesne ravni, tako, da vem, kaj govorim.
Nisem rekla, da si v bolezni ne bi želela ozdraveti, vendar pa je treba vedeti, kako daleč lahko gremo v svojih prizadevanjih- preko trupel že ne. Verjemem, da ne bomo prišli skupaj, zato si za to tudi ni treba prizadevati. Želim vam vse dobro.

Pozdrav!
Morda lahko rečem, da se do neke mere, vendar zelo malo, strinjam z gospo Drugačna sm!. Vsak ima pravico, do tega, kako se odločiti po smrti nekoga bljižnjega ali o opredelitvi še za časa življenja, ali organe po smrti darovati ali ne. Seveda pa se ne strinjam z argumenti, ki jih je navedla. Duša je nekaj, kar je v človeku, ki živi. Ko prenehajo delovati možgani ( razumimo se, da gre za nepopravljivo nehanje delovanja), v tistem trenutku zapusti telo. Tako, da ima gospa Mihaela popolnoma prav, ko pravi, da rezanje telesa ne povzroča nobenih bolečin, ker so možgani prenehali delovati. Res je. Sicer nisem jaz tukaj postavljena, da se spuščam v diagnozo možganska smrt, je pa to moderatorica foruma, ki je že opisala kako postaviti to diagnozo.
Da se vrnem k transplantaciji.
Gospa Drugačna sm!
Ne vem, če poznate kakšnega človeka, ki mora nekajkrat tedensko opravljat dializo. Lahko bi naredil ‘samomor’ in ne bi opravljal tega zdravljenja. Ne znam si predstavljat, kako to izgleda zanj in za družino, vendar sem prepričana, da je hudo. Omejit mora vnos tekočine in pazit pri izbiri hrane. Tak človek tudi urinira ne. Poznam ljudi, ki imajo presajeno ledvico od MMD-ja. In veste česa so se najbolj razveselili? Bili so kot majhni otroci, ki jim daš najljubšo igračo, od srca nasmejani. LULALI SO! S tem so tudi pozabili pest zdravil, ki jih morajo pojesti vsako jutro. In še nekaj, Lahko pijejo, lahko jejo, kar jim srce poželi.
ALI NI TO LEPO? Dat nekomu novo priložnost življenja?

Lep pozdrav
Lidija

Spštovana gospa “Drugačna sm”

Pa ste res drugačni! Gledate preveč ameriških komercialnih filmov. Vidim, da v naši državi še vedno obstajajo ljudje, ki jim je malo mar za sočloveka, sočutje, pa jim je pojem iz neke druge dimenzije. Kdo ve ali se vaša duša res tako dobro počuti v vašem telesu????

K sreči obstajajo še LJUDJE, ki jim je mar.

LP

Pozdravljeni!
Ne bom komentirala zgornjih postov. Nima smisla. Vsak se pač odloči po svoje.
Jaz BOM postala darovalka. O tem razmišljam že leta. Kartico rdečega križa sem imela, pa so mi na žalost pred leti ukradli denarnico. Zdaj sem se odločila da si to uredim kot je treba na kartico ZZ.
Zanima me če obstaja kje spisek mest, kjer se to da vpisati. UKC mi je zelo s poti oz. nikoli nisem v tem koncu…morda po mailu oz. pošti. V ZD tega ne morejo vpisati?
Lep dan še naprej.