Nisi edini in takih nas je očitno vedno več.. Preden sem spoznal žensko, s katero sem v zvezi, sem bil samotar in v bistvu ,če primerjam življenje sedaj, mi je bilo boljše. Pač pogrešal sem ženske zaradi seksa, prijatelje pa sem imel zaradi različnih hobijev: šport, glasba itd. Sem se pa počutil praznega predvsem v obdobjih dopustov, praznikov.. nekaj mi je manjkalo, samo nisem vedel kaj. Tudi karakterno sem bolj melanholik in podvržen črnim/negativnim mislim iz katerih izhajajo obdobja zmerne depresije.. Vedno me je reševal šport in to prakticiram še zdaj.
Samo svetujem ti ne naredi iste napake kot jaz, da sem šel v zvezo zaradi osamljenosti in si ustvaril družino z osebo do katere ne čutim ničesar oz. jo celo sovražim. Imam otroka, ki ga seveda ljubim in zato se skušam zaradi otroka brzdat in vztrajat v nesmiselni zvezi.. V glavnem edino na to pazi in verjemi, da je boljše bit sam kot v toksični zvezi. Samota in samotarstvo postajajo v tem svetu nebrzdane hitrosti in socialnih medijev vrednoti.

Nehvaležnost vas tepe Herr. Konju se ne gleda v zobe.
Upam, da ste si že kaj opomogli.