postaja mi všeč drugi/-a
Postaja mi všeč drugi/-a
»Kar nenadoma sem se zaljubil v drugo in zdi se mi, da je to tisto pravo.« Kolikokrat sem slišal ta stavek od znancev in prijateljev. Tudi nama se je zgodilo podobno tri leta pred poroko.
Zaljubljenost se kar »zgodi« in ne vemo ne dneva ne ure. In če se ti zaljubljenost »zgodi« kot samskemu človeku, je to nekaj najlepšega. Omejil se bom le na zaljubljenost, ki jo doživita fant ali dekle, ki sta že v resnem odnosu, in na zaljubljenost, ki jo doživi sozakonec, kar celo v katoliških krogih ni redkost. Takšna zaljubljenost se lahko zgodi celo zakoncem z več otroki, ki vztrajajo le zavoljo otrok, svojega problema pa ne razčistijo.
V trenutkih zaljubljenosti se pojavi nekdo, ki nam daje občutek, da je tisti pravi. Ima vse tiste lastnosti, ki jih moj partner nima. Ko se pogovarjam z njo (njim), mi daje občutek sprejetosti, povrh vsega pa še jasno pokaže, da sem ji (mu) všeč. Občutek imam, da je to zadetek v polno. Težave vidim izključno v svoji partnerki (partnerju), saj ona (on) ne zna tega ali onega. Njej (njemu) ni do podobnih hobijev, potovanj … S sanjarjenjem, kako bi bilo v novem odnosu, in prenašanjem krivde na partnerja se vedno bolj oddaljujem od svojih težav, ki jih, resnici na ljubo, niti ne vidim. Težava nikakor nisem jaz, vsega je kriva moja draga (dragi) oz. najin odnos.
Vsaka zgodba se za odtenek razlikuje. Različna sredstva, različne možnosti, različni staži, vendar imajo vse zgodbe (vključno z mojo) nekaj skupnega: nerazrešena čutenja v odnosu do sebe oz. partnerja.
Praviloma je ta zaljubljenost beg pred lastnimi težavami in v tej novi zaljubljenosti vidimo vse tisto, kar nas v trenutnem odnosu moti. Kdor beži in se na novo zaljublja, je v težavah! Seveda so te težave lahko povezane z odnosom in s partnerjem, vendar kdor ima pri sebi stvari razčiščene, bo najprej končal obstoječi odnos, nekaj časa bo sam s sabo in se šele potem na novo zaljubil. Mnogi mi rečejo, da poznajo primer, ko je nekdo z nekom končal zvezo in isti dan (ali prej) bil že v drugi, pa sta sedaj poročena. Takim samo namignem: “Izjeme potrujejo pravilo.”
Če se tovrstna zaljubljenost zgodi tudi vama, se zavedajta, da je to resno opozorilo in zadnji popravni izpit za vajin odnos. Pogovorita se, kaj zares čutita in kaj vaju tako moti. Ko pride do take zaostritve, sta lahko zares iskrena, saj nimata česa izgubiti. Povej ji (mu), da se počutiš nesprejetega (nesprejeto), ker ti ne da jasno vedeti, da te ima rada (rad). Verjetno bosta ugotovila, da so njo (njega) doma učili drugačnega jezika ljubezni. Naučita se prepoznavati, kaj je komu všeč in kaj ne. Midva bi ob tej preizkušnji kaj lahko nasedla in se razšla, vendar bi slej ko prej vse udarilo na plan v novem odnosu.
Vredno se je srečati s seboj in s svojimi čutenji, čeprav se zdi nemogoče in je mnogo lažje odleteti na nov cvet, kjer se vam lahko zgodi, da do bistva ne boste nikoli prišli. Ob tem se ne bojte poiskati zunanje pomoči terapevta.
iskreni.net
> vendar kdor ima pri sebi stvari razčiščene, bo najprej končal
> obstoječi odnos, nekaj časa bo sam s sabo in se šele potem na
> novo zaljubil.
Halo – nekdo, ki je zapisal takle stavek zgoraj se v življenju ni še nikoli iskreno zaljubil. Srcu ne moreš ukazati “stop, zdajle se pa ne bom zaljubil, ampak šele po enem letu”.
Saj če se zaljubiš ni obvezno neko razmerje, zaljubljenost mine, če pa se iz tega razvije ljubezen je pa to lepo, a ne?
> Vredno se je srečati s seboj in s svojimi čutenji, čeprav se
> zdi nemogoče in je mnogo lažje odleteti na nov cvet, kjer se
> vam lahko zgodi, da do bistva ne boste nikoli prišli. Ob tem se
> ne bojte poiskati zunanje pomoči terapevta.
>
Pa še to – če se partner ne zna pogovarjat, ne pomaga noben terapevt – v hiši bo še vedno enako kot prej.
Zakaj bi se trudila z nekom, ki me ne spoštuje, ki se ne drži niti enega dogovora, ki družino venomer spravlja v finančne težave, zakaj bi živela z nekom, ki me je tako prizadel, da ne prenesem več niti njegovega dotika?