Tudi jaz razmišljam podobno!
Če mi dovolite par besed, bi poizkusila razložiti nekaj stvari, ki se morda ali pa ne tičejo tega vprašanja.

Spomladi l. 1985 je moja mami zbolela za rakom. Po operaciji (pa še obsevanje, kemoter.) je minilo 8 mesecev, pojavil se je druge vrste rak na drugem mestu. Po naključju smo spoznali gospoda (inž. nuklearne fizike), ki nam je svetoval in pomagal nabaviti zaščitne folije (za pod ležišče). Poleg zdravnikov na Onkološkem v LJ. nas je povezal še z zdravniki (I. privatne klinike za naravni način zdra.). S pomočjo teh folij, makrobiotike, čiščenjem zraka in hrane smo mami olajšali bolečine. Na podlagi napredka, so tudi na kliniki priznali, da je nekaj moralo pomagati, da je preživela še 8 mesecev (napovedali so ji 2 tedna), kolikor toliko dobro. Prepričana sem, če bi te stvari spoznali prej, da bi vedeli toliko, kot vemo že danes, da bi bila morda še nekaj let z nami (morda do danes).

Zakaj vse to pišem, če s posmrtnim življenjem nima nič skupnega? Morda pa ima. Rada bi razložila svoje izkušnje, glede nečesa kar ne moremo potipati. Večina ljudi, iz tega razloga (da ne more videti materializirano stvar) ne verjame, da obstaja poleg logičnih razlag za to, še kaj drugega. In to našim očem in razumu skrito. Ni nujno, možno pa je!

Negativno sevanje, posmrtno življenje, reinkarnecije itn. poznajo vzhodni narodi že stoletja. K nam njihove filozofije šele prihajajo. Negativno sevanje je le drobcen del mozaika, ki ga sestavlja tisto za nas “neznano”, za njih pa običajno.

Torej, če ne verjamem v posmrtno življenje, potem ga ni. Ja, za tistega, ki tako misli. Toda, kaj pa če je res kaj na tem? Ob vsem tem ne morem biti popolnoma ravnodušna, vsaj jaz ne. Zato rada spremljam tovrstno tematiko, berem razne revije in si poizkušam ustvariti neko svoje mnenje. Nisem pa še tako daleč, da bi lahko s sigurnostjo trdila, da posmrtno življenje je. Nekaj je. Kaj, si pa še nisem
na jasnem. Me pa bega, tako kot nekatere tukaj prisotne.

Omrežje je idealni in brezkoncni medij za tavajoče duhove, tu in onstran zemske, ne dvomim torej, da onstran ni prikljucka! Ravno predvcerajsnjim sem si ogledala film, ki je v moji glavi porodil idejo, da so si omrezje verjetno izmislili duhovi, da bi koncno dobili svoj medij in jim ne bi bilo treba nastopati po TV pod napisi “oprostite, prekinitev” samo zato, ker se uredniska politika se zivecih ne bi strinjala z njihovimi vsebinami.

Ko sem prebrala že poslano, sem ugotovila, da pri folijah za ležišče nisem napisala, da so bile za zaščito pred negativnim sevanjem iz zemlje, od el.naprav itd.
Se opravičujem!

Kaj se pa naredi z energijo od muhe, ko umre?
Po čem se pa človek loči od muhe?

Poznate izrek:

Telo je minljivo, duh ostane (je nesmrten) ?

No, nekateri resni znanstveniki v resnici napovedujejo, da se po čez nekaj destletij lahko človeka enostavno “pretočilo” v digitalno obliko, v nesmrtnega duha.

Vera in parapsihologija sta povezani. Vendar vam predlagam, da začnete razmišljati o temu, kako to dano življenje preživeti čim lepše in čimbolj koristno zase in za soljudi – šele potem bo vaša “duša” rez nesmrtna.

Kdo se danes še spomni Beethovnovega čistilca čevljev? In kdo ve za Beethovna?

Sicer pa mnoga verovanja zagovarjajo stališče, da človek živi, dokler je živ v spominu ljudi, ki jih je poznal in ki so ga poznali.

Vprašajte se, koliko časa bi (boste) živeli po temu kriteriju VI.

Clovek se od muhe loci po tem, da spi, muha pa ne.

Precej stvari, ki jih bom napisala niso zrasle na mojem zelniku.
Združeno z mojim razmišljanjem pa zgleda zadeva tako:
Problemi so zato, da jih rešimo ali se vsaj iz njih nekaj naučimo. Zakaj smo tukaj, kdo je vso to zadevo povzročil…teorij je veliko.
Vendar na koncu koncev…tukaj smo in znajdi se.

Osebno se počutim zelo fajn, ko mi uspe pozornost preusmeriti na ne-racionalne in nerazložljive zadeve… to kar lahko začutim, pa me ne bega in je jemljem kot nekaj izjemnega, ampak kot del mene…kot enega od teles, ki jih imamo (dokazano).

Verjamem, da je naše zavedanje lahko na različnih nivojih… in dlje ko bomo od našega telesa… bolj nam bodo zadeve jasne..saj ne bomo več vezani na neke telesne zadeve… materilane. Ali so to ljudje… ali kaj drugega.

Po mojem se tudi ta navezanost, psihična povezava med dvema, ki sta mrtva, rahlja. Med mrtvim in živim (telesno gledano) pa vez še vedno ostaja… zaradi navezanosti..vendar tudi ta..počasi splahni. Ne pomeni, da osebo pozabimo..niti da smo pozabljeni..vendar nekako zgublja začetni pomen.

Urša, bi lahko kaj več napisala o teh folijah proti sevanju. Tudi sama ga imam v spalnici in me prav zanima, kaj to je in kako priti do tega.
Hvala.

Tiste folijo so se takrat imenovale Sirius (imeli so jih le v tujini). Vem, da so ble take, kot jih uporabljajo tudi alpinisti, da ne zmrznejo, če jih ujame neurje v gorah. So srebrne na obe strani ali pa na eno zlate. Ena srebrna se sveti in ta mora biti obrnjena proč od telesa. Mi smo jih dali pod jogi. Takrat nam jih je še tapetnik oblekel v luknjičast skaj, ven pa je šla žička, na koncu je bila kot vtičnica, vendar samo s kovinsko ploščico. To smo pritrdili na radiator, ki je deloval kot ozemljitev oz. za odvod negativnih energij iz prostora. Sedaj imam samo eno folijo, brez tistih žičk, ker pravijo (radiostezist), da je že to dovolj. Res spimo bolje.
Bo to v redu. Lena? Lp Urša

Če se sprašuješ kako bo ko te ne bo več, pomisli kako je bilo ko se še nisi rodila. Se česda spomniš? Si kaj zamudila? Nekako tako bo….

Se strinjam

Jaz se strinjam s teorijo ki pravi da smo ljudje in vsa živa bitja na svetu samo z enim namenom in sicer da ohranjamo naš “software” v obliki genskega materiala. Ni bistvena oblika živega organizma, njegova razvitost, inteligenca, moč, itd, bistveno je da ohrani genski material. Ljudje imamo zato razum, zveri moč, insekti številčnost itd… Zato ne vidim smisla da bi se kdo trudil po smrti ohranjat vseh teh miljone in miljone duš. ker je pomembne samo genski material. Kamu in zakaj to koristi, kdo to ohranja pa verjetno ne bomo tako kmalu ugotovili, ker je to smisel našega obstoja. Mogoče smo samo botanični vrt vesolja….

Vsec mi je ta vasa misel. Pa mislite, da nas hodi kdo opazovat kot primerke? 🙂

Hvala Urša! Zanimiva zadeva, sem pa slišala tudi za nekakšna ogledala, ki naj bi se pravtako dala pod jogi in ki nevtralizirajo negativna sevanja.

Glede ohranjanja duše po smrti pa si tudi sama zase oz. za svojo dušo ne delam prevelikih skrbi,je pa res, da je ohranitev duše verjetno edina prilika, da še kdaj kontaktiraš s tistimi, ki si jih imel rad, pa so odšli pred tabo. To pa si v svojem primeru brez dvoma želim. Se pravi, da sem kar se tega tiče močno razdvojena. Marjan ali ste morda kaj brali Carlosa Castanedo: Aktivna stran neskončnosti.
Iz vsebine le te je res razbrati, da smo neke vrsta ne botanični vrt, ampak farma za neka druga bitja.
Pozdrav.

Ž
Zelo veliko mnenj smo nanizali na temle forumu, lepo je videti, da ljudje razmišljamo o teh stvareh. Teorija, ki pravi, da je bistvo obstoja živih bitij v ohranjanju in nenehnem izboljševanju genskega materiala ima seveda obilo lukenj, sicer pa drugače tudi biti ne more. Recimo: zakaj je potem do sedaj izumrlo že nešteto perspektivnih in uspešnih vrst, zakaj potem prezgodaj umrejo nekateri veleumi človeštva, ki bi nedvomno obogatili genski material, zakaj nekatere vrste obstajajo na Zemlji že takorekoč od začetka skoraj nespremenjene itd, itd.
Rešitev in odgovor na vprašanje našega obstoja in njegovega smisla, sta po moje veliko bolj kompleksna in se je treba bolj poglobiti, če hočemo iskati odgovore. Naprimer: če smo v sobi in se stemni, nam ni treba bežati v druge, osvetljene prostore, niti nam ni treba zaspati in pozabiti na težavo. Lahko namreč prižgemo luč pa četudi nam zato ni ravno treba razumeti delovanja jedrske in drugih elektrarn. In potem v svetlobi lahko počnemo, kar nas veseli in zanima.
P

Uf Irena, nisem navajen da me vikate… na drugem forumu sva se že tikala… 🙂
Lahko da nas kdo hodi opazovat, saj vrt je temu namenjen, a ne? PA da ga urejaš, skrbiš zanj itd… Razen ko se lastnik vrta več zanj ne zanima in se tam plevel divje razraste…. Kaj misliš, je tako z našo zemljo? :))

Se strinjam, vsaka teorija ima neskončno lukenj.
Vrste ki so izumrle niso bile perspektivne. To svojo neperspektivnost so dokazale ravno s svojim izumrtjem. Veleumi človeštva so še vedno ljudje in nosijo človeški genom. Lahko bi tudi tako pomislili: mogoče pa so prezgodaj umrli ravno zato ker so preveč odstopali…. Sicer pa, kako lahko veleum obogati človeški genom?
Bitja ki že od preteklosti obstajajo nespremenjena so pač razvila ustrezno zaščito svojega genskega materiala. So torej uspešne v boju za preživetje in svoj dedni material uspešno branijo.

Na žalost knjige ki jo omenjate še nisem prebral.

Ž
Ravno to je tisto, kar pobija “vašo” teorijo. Vrste, ki se ne spreminjajo, gotovo ne bodo prinesle nič novega, izumrle so še kako perspektivne vrste, le sovražniki so se namnožili (pa ne po njihovi krivdi). Veliki umi človeštva so ravno tisto, kar prinaša napredek (priznajte, brez njih marsičesa ne bi niti imeli), in s tem ko umrejo (prezgodaj sem napisal) je razvoj oškodovan. Vse te misli so seveda s stališča, da smo nekak vrt, razvojni poligon (saj ste tako mislili).
Če pa na stvari gledaš drugače, kot pot, ki je začrtana, torej ima namen, potem pa te take “nepravilnosti” v delovanju sveta ne čudijo več. Verjameš, da ima stvar nek smisel, pa naj bo tak ali tak.
P

Nekaterim vrstam se ni potrebno spreminjati, ker uspešno ohranjajo svoj genski material. Če bi bil ta ogrožen bi se spremenile. Vrsta ki se prepočasi odzove na nevarnosti in se ne spremeni pravočasno pač propade.
Se strinjam da veliki umi prinašajo napredek, samo kako le ta vpliva na človeško dedno zasnovo? V kolikšnji meri se naši geni razlikujejo od tistih ki so jih imeli ljudje pred 10.000 leti? Mislim da kljub vsemu silnemu napredku prekleto malo ali skoraj nič. Celo od šimpanzjega gena se razlikujemo samo za nekaj procentov. In katere perspektivne vrste so izumrle? V čem je bila ta njihova perspektivnost?