če kdo želi si v hrvaškem jeziku lahko ogleda video posnetek o kemoterapiji
https://vimeo.com/87034826

evo, ta zapis lahko samo pozdravim. Všeč mi je, da ima nekdo mnenje, tudi nasprotno od mojega, ampak da ga ne vsiljuje in me prepričuje v nekaj, mi pa da mislit 🙂

Hvala bogu, se osebno še nisem srečala z diagnozo rak in upam, da se mi nikoli ne bo treba. So pa za rakom zboleli moji bližnji in vem, kaj vse so mogli prestat, kaj vse smo prestajali mi, ki smo bili ob njih. Ko je zbolela tašča in so zdravniki samo dvignili roke, sem na glavo obrnila ves internet, prebrala sem vse, do česar sem se dokopala in madona, takrat pridobila toliko medicinskega znanja, da sem se večkrat pošalila, da bi mi lahko podelili častno diplomo.
Problem, ki ga sama vidim je ta, da čeprav človek ne verjame v zdravilno moč KT, se za zdravljenje odloči, ker ne želi umreti, ker to pričakujejo zdravniki, ker to pričakuje družina. Za alternativo pa se velikokrat ne odločijo, ker je težko izluščiti zadeve, ki delujejo, od tistih, ki ne. Tašča je zapravila prek 10 tisoč € za alternativo, sprobala je vse od A do Ž, šla v tujino,……, ampak na koncu je bila bolezen močnejša. Velika večina tega denarja nima, v tisto, kar je zastonj, pa je težko verjeti, če ti ne pomaga niti tisto, kar si plačal.
In nihče se z boleznijo in morebitnim zdravljenjem ne ukvarja, predn zboli. Ko pa za bolezen zve, pa so tu verjetno že bolečine in drugi simptomi in si porinjen v kolesje, ko se hočeš raka čimprej znebit, časa pa nimaš, da bi začel z raziskovanjem kaj in kako, poleg tega pa so razlogi, ki sem jih naštela že zgora: pritisk zdravnikov, okolice in družine.
nihče noče umreti in vsak se odloči za zdravljenje v veri, da je naredil najboljše zase. Res je, da jih veliko umre, res je tudi, da je odstotek zazdravitve visok. Ne bi vsega slabega pripisovala KT, ampak tudi vsega dobrega ne. Veliko pomeni to, kako se človek spoprime z boleznijo, kako podporo, kako zdrav/bolan je bil predhodno in v kaki kondiciji sta njegovo telo in psiha.

lp

Reva. Če bi res verjel v to, kar pišeš, se ne bi skrival.

Hetero, jaz sem po nekaj letih od kemoterapije popolnoma zdrava in brez posledic. Vse preiskave, izvidi so ok. Počutim se odlično. Tudi med KT nisem imela velikih težav. Če odmislim izgubo las. Ampak tudi lasje so zrasli, še lepši, kot so bili prej. Zato ne bluzi! Imaš pač svoje mnenje in prav je, da ga poveš. Nikar pa ne straši ljudi. Raje upaj, da nikoli ne boš v dilemi ali bi verjel dohtarjem ali bi se zdravil po kakšni drugi metodi.

Sem na kemoterapiji po ciklu AC, stara 57 let in nisem močna kot konj, pa nimam nikakršnih stranskih učinkov kemoterapije (razen odpadlih las). V 3 tednih se očitno tako dobro sestavim nazaj, da so krvni rezultati odlični, skoraj taki kot pred prvo kemoterapijo.

imate pač srečo. Jaz sem po 2 letih še vedno zelo odprta za vse bolezni, moj imunski sistem je totalno porušen se ne sestavim nazaj. Res so mi lasje zrasli nazaj, ampak vse ostalo je pa čisto na psu. Če bi to vedela bi kemoterapijo dala daleč stran od sebe.

Žal mi je, da je tako.
Sama sem že, od prvega dne, ko sem izvedela za diagnozo, začela delati na fizični in psihični kondiciji. Tudi kmalu po operaciji sem že začela hodit, kasneje kolesarit in se tako pripravljat na kemoterapijo. Verjamem, da je zavest, da delam zase, zato, da se bom dobro počutila, da bom čimprej “zdrava”, tista, ki me je “ubranila” pred stranskimi učinki kemoterapije.
Ali kot radi rečejo “da je veliko v glavi”.
Srečno in resnično upam, da se čimprej postavite na noge.

no ja, ni čisto tako, jaz sem bila zelo aktivna, 3-4 krat tedensko sem tekla vsaj po 10 km, imam vrt, jedla svojo hrano, dokupovala eko hrano (krompir, domače piščance, zelje,repo..) imela lepo postavo, 162 cm-52 kg….zdaj sem 18 mesecev po kemoterapiji kot cunja, brez volje do življenja, postarana, izžeta, neprespana, sploh se ne morem odpočit pa vse čas počivam.
Ne, nikoli več ne bi šla na kemoterapijo, zagotovo ne. Med tem sem izvedela, da večina zdravnikov ki zboli za rakom kemoterapijo odkloni. No, oni že vedo zakaj, zdaj vem tudi sama, žal prepozno.

‘Še ena na kemoterapiji’, ne bi se mogla bolj strinjat s tabo. In iz prve roke vem, da drži. Vse je v glavi.
Marcela2, preveč počivaš! Pojdi ven, enkrat na trim, drugič v šoping, potem k frizerju, zrihtaj se! Poglej se v ogledalo in si reci, da si najboljša bejba na svetu! Nasmešek na ustnice! Pomladila se boš, pozabila, da si morala čez kemoterapijo in predvsem, super se boš počutila.
Ne išči temnih strani, toliko je svetlobe na tem svetu. Jaz pa poznam dve zdravnici, če dodam še znano Mojco Senčar, potem so že tri… in vse tri so še kako žive – že skoraj pol stoletja po kemoterapiji. Na koncu bomo pa itak vsi umrli .. zato … glavo gor in iskrice v oči!

govori in piši kar hočeš, ampak to meni nič ne pomaga, to je približno tako kot če bi materi z 8 otroki brez službe rekla naj gre ven, naj uživa, naj se smeje…ampak njeni otroci bodo še vedno lačni in jokali….tako približno joče moja dušica, ki je bila prej zdrava, polna energije, ljubla vse okoli sebe…..
in ne mi prosim omenjati Mojce Senčar, ravno njo matrajao že na desetine let na onkološi kliniki in ima zopet raka že drugič……napisala si da poznaš dve zdravnici in Mojco…..kdo si ti???? in kdo je ta DRUGA?????, v resnici je samo Mojca……Oprosti, tako lahko napiše vsakdo.
Kemoterapija ubije nas mnoge, žal, žal žal mije da sem si to dovolila, rajši bi bila mrtva kot na pol mrtva, zaradi mojih otrok in vnukov…………

Sama sem imela kemo dve leti nazaj. Sem živaMojca Senčar je tudi živa, čeprav se je rak ponovil, mnoge druge tudi. Res je zdravljenje naporno, lahko bi se reklo strupeno. ŽIVE PA SMO. Samo z alternativnim zdravljenjem se ljudje pozdravijo. Osebno sicer ne poznam nikogar. Simona Weis se z alternativo ni pozdravila, prav tako Drnovšek. Prijateljičina znanka pa se je pozdravila brez keme z presnimi sokovi. Pri vsakem zdravljenju je treba imeti kaj..

jaz marcelo zelo razumem, po 22. mesecih po kemoterapiji sem še vedno NIČ OD NIČA….nisem niti senca samega sebe izpred 22 mesecev. Ampak ne misliti, da sem samo jaz takšen, moji nesojeni kolegi in kolegice v 70% se še niso pobrali. Tako da ne pišite neumnosti in laži o kemoterapiji. Mene na zanima Drnovšek itd….jaz vem kaj prestajam sam in moji nesojeni kolegi in kolegice ki so šli isto pot kot jaz- to je KEMOTERAPIJA.

Ali KT pomaga ali ne, saj ne vem in dvomim, da sploh kdo lahko reče, da 100% pomaga ali pa 100% ne pomaga. Ravno zato, ker se rak obnaša pri vsakemu drugače, zdravljenja pa so enaka za vse (po istem tipu raka, seveda). Veliko vlogo ima imunski sistem posameznika, kako se rak razvija, kdaj in kako se lotijo zdravljenja, v kolkšnem času se telo obnovi……

20 let nazaj je star oče zbolel za pljučnim rakom, podrobnosti raka ne poznam, vem pa, da ni obžaloval prihajajoče smrti, ampak operacijo in mučno okrevanje ter zdravljenje po tem. ker enostavno to ni bil on, ampak cunja, ki je bila skoraj povsem odvisna od drugih. Rekel je, da so ga terapije razčlovečile in mu vzele več kot sama bolezen.
Potem je zbolela tašča, za rakom, ki je v 95% ozdravljiv, ne samo zazdravljiv. KT je prenašala super. nobenih omembne vrednih stranskih učinkov, razen seveda izpadanja las. Po KT se je razcvetela kot rožica in ne pretiravam. Lase in kožo je imela kot 20-letnica, imela je drug pogled na svet, milijon planov kaj in kako…… Žal je bila med temi 5%, pri katerih se obrne vse kontra. Metastaze na kosteh 9 mesecev po zadnji KT in samo 3 mesece po zadnjem obsevanju. Paaraliza od pasu navzdol, potem je slikala še roka, priklenjena na posteljo 9 mesecev pred smrtjo. Na OI rekli, da pač gre za agresiven tip rakastih celic in ne morejo nič, lajšali so le bolečine. No, tega niso tako rekli na začetku zdravljenja. Žal. Tašča je sicer ogromno zapravila za alternativo, ampak pomagalo ji ni ničesar.
Hkrati s taščo je zbolela soseda, rak na jajčnikih, 4.stadij, ki nima najlepše prognoze. No, soseda živi že 5 let po diagnozi. Prestala je dve operaciji, s katerima so ji praktično odvzeli vse, kar se je iz trebušne votline dalo vzet. Vsako leto ima KT. Ampak ženska se ne da. NI niti približno več to, kar je bila. Prej je lahko pazila vnuke, zdaj ne more, prej je bila planinka, zdaj zmore le mestne sprehode, prej je lahko jedla, zdaj praktično nima hrane, ki bi jo lahko jedla, ker so ji odrezali / odstranili želodec, črevesje,…… Kljub vsemu pa pravi, da ji je KT pomagala, rešila življenje in, da je zadovoljna tudi s tem in bi se za vse takoj še 1x odločila.
Imam pa znanca, ki je imela raka na debelem črevesu z več metastazami. Prestal je klasično zdravljenje, ampak na zadnjem pregledu na OI so ga praktično odpisali, ni dobil niti datuma za naslednjo kontrolo. Pač probali so vse, kar so imeli na voljo, nič pomagalo, preostala je le paliativa. No, gospod, takrat star okoli 55 let, se je iz mesta preselil čisto na samo, z ženo sta je jedla izključno svojo hrano, pa še to presno. Ukvarjati se je začel z meditacijo, odstranil vse moteče / negativne dejavnike, med drugim večino svojih prijateljev….. V glavnem, gospod še danes živi, od tega je vsaj 6 let, če ne več, hodi tudi na OI. Po dveh letih od zadnjega pregleda, je brez napotnice šel obiskati svojega onkologa in se mu pokazal. Od takrat ima spet redne kontrole, ampak brez dodatnih zdravljenj, ker jih ne potrebuje. Ne rak, ne metastaze niso čudežno izginile, ampak se čudežno ne širijo več. Sam pravi, da se več ne bi odločil za KT, vseeno pa je prepričan, da so KT pomagale pri zaustavitvi.

V glavnem, tu je le nekaj zgodb od mojih sorodnikov / znancev…. prav vsak s svojo različico. Kaj je prav za enega pa ni nujno prav za drugega.

Kar pa se zdravnikov tiče, kakšno zdravljenje si izberejo oziroma česa ne, ne vem. Tudi sama sem slišala zgodbe, kako se ne odločijo za KT. Osebno ne poznam nobenega zdravnika, ki bi zbolel za rakom. Na videz pa sem ppoznala sina od zdravnika, ki je zbolel za rakom pri svojih 37-ih letih, se odločil za klasično zdravljenje, ampak ga ni preživel. Je pa šlo za glioblastom, rak ki ima izredno slabo napoved.

lp

Žal mi je zate, ker si črnogleda in zato strelovod za bolezni. Nočem biti tukaj pametna, ker če bi bila, morda ne bi zbolela. Dejstvo pa je, da sem z dobro voljo premagala velike težave. Ja, tudi brez službe sem bila .. stara 50+ in s popotnico zdravljenega raka … pa ne za dolgo. Če bi se smilila sama sebi, bi pa verjetno še vedno jokala v enem kotu.
Rajši mrtva kot napol mrtva? Kaj pa bi imeli otroci od tebe – mrtve?? Jaz pa takoj podpišem na desetine let ‘matranja’, če se mi bo rak ponovil šele po nekaj desetletjih. Rak je kronična bolezen, saj to veš, kajne.
Drži, tukaj lahko vsakdo napiše vse. Na tebi in meni pa je, kaj bova verjeli. Želim in upam, da bova vsaka s svojo resnico dočakali naslednjih nekaj desetletji.

Ljedje, ki odklonijo kemoterapijo, živijo povprečno 12 let in pol več kot ljudje, ki jo sprejmejo!!!!
Ljudje, ki sprejmejo lemoterapijo živijo znotraj 3 let od diagnoze, vendar pa veliko število ljudi mre znotraj nekaj tednov!!!
POGLEJTE TA VIDEO, SICER JE V ANGLEŠČINI…
https://www.youtube.com/watch?v=zScMj14mUI8

Heteroo… ti vse to samo bereš in jaz poznam osebno ljudi ki živijo 10,20, 30 let po kemoterapiji…pa so imeli zelo slabe rezultate.

Primer Lance Amstrong…ki je imel po raku mod zasevke že v možganih in pljučah leta 1996 imel zelo močne kemoterapije…..in ne boš verjel danes je še živ….tako da ne prodajaj bučk!

jaz ničesar ne prodajam, za razliko od farmacije…
Ti pa verjamem, da nekateri preživijo in tega tudi ne trdim, saj video jasno pove tako kot sem zgoraj na kratko napisal: Ljedje, ki odklonijo kemoterapijo, živijo povprečno 12 let in pol več kot ljudje, ki jo sprejmejo!!!!
Ljudje, ki sprejmejo kemoterapijo živijo znotraj 3 let od diagnoze, vendar pa veliko število ljudi umre znotraj nekaj tednov!!!

Kar se Armstronga tiče ni imel tumorja na možganih, ampak je imel po Hamerju HH-možganska žarišča-lezijo, edem če hočeš kateri nastane istočasno kor primarni rak nekje na telesu (pri njemu na modih) in sicer na desni strani možganske skorje velikih možganov približno tam kjer kaže ura 1, kar pokriva pljuča in tam kjer kaže ura pol 6 proti središču 5 cm, kar pokriva testise….
Raka na pljučih je povzročil njegov SMRTNI STRAH, glede na primarni rak testisa se je ustrašil za svoje življenje in posledično se mu je razvil rak na pljučih. To se zelo pogosto zgodi pri ljudeh ki doživijo smrtni strah. Samo pomisli kako dolga je pot od testisa do pljuč, vmes je še marsikaj, ledvica,vranica,jetra……ampak ne, rak je “metastaziral ravno na pljuča, poleg tega rak na modih in rak na pljučih sta različna. Edem na možghanih v ozdravitveni fazi sam izgine.

HETERRO POVEDAL SI SVOJE. Vsak ima svoje mnenje. Tudi sama sem imela kemoterapijo, herceptin, obsevanje in operacijo. ŽIVIM, čeje bila pa to prava odločitev se pa ne sprašujem več. Vzadnjem času me je kar nekaj ljudi sprarevalo o zdravljenju. Ljudje, ki so zboleli. Povem, da sem se odločila za zdravljenje kot sem opisala. Vsak se pa odloči zase. So tudi meni nekateri pametovali z vsem živim, ko sem zbolela. Sem rekla odločila sem se tako, vi se lahko drugače. Največ nasvetov in pametovanja pa doživiš od ljudi, ki so nekje nekaj prebrali, slišali, zdravi so..

Kako pride metastaza iz mod v pljuča…..skozi kri, vsi organi so povrzani z krvjo….pa tudi skozi limfo..,.pojdi malo preučevat človeško telo in koliko ožilja, krvi, limfne tekočine imamo v sistemu in kako je vse to povezano.

Jaz spet poznam ljudi, ki so odklonili zdravljenje in umrli…..nič niso živeli 12 let več…ni vse tako preptosto. Ko boš zbolel lahko komot vse odkloniš, pametuješ po svoje…. nobeden te ne bo v nič silil.

Še en primer Helena Žigon…a veš tista gospa, ki je letnik 1928 rojena in je bila še pri svojih 82 letih pretekla 10 km na ljubljanskem maratonu…..par let prej pa tudi 21 in 43 km maraton in točno ta gospa je imela leta 1992 raka na želodcu…. kemoterapija, obsevanje in ja gospa še vedno živi in dve leti nazaj sva si segli v roko in čestitala za vse dosežke.

če bi bilo to tako enostavno kot trdi medicina in ti, da se rak prenaša s krvjo, potem bi tudi krvodajalce testirala “na raka” tako jih pa samo na AIDS,hepatitis, sifilis….za raka nikogar…
Tako kot sama trdiš da je vse prepleteno s krvjo, ja zakaj hudiča pa potem rak ne metastazira na vse organe, zakaj ravno na nek zelo oddaljen organ od žarišča raka??
Daj pomisli malo logično in ne verjemi vsega kar trdi farmacija.