Na pragu pubertete, pri kakšnih 11, 12 letih so me doma pogosto “hecali”, mama, ata in dedek so mi včasih potipali, koliko so mi že zrasla prsa. Spomnim se, da me je ded tudi pogosto stisnil k sebi, jaz pa sem se branila. Od takrat dalje imam nakakšno fiksno idejo, da vsak moški v meni vidi spolni objekt, da mi bo kaj naredil. Prav tako pa si predstavljam, da imam nekje nekega starejšega prijatelja, ki me bo zaščitil pred vsemi moškimi in da sem stara kakšnih 13 let, čeprav sem v resnici 22. Dosti težav imam v kontaktih s fanti, ne morem zaupati nobenemu, kaj šele, da bi spala s kom (zdi se mi, da sem premlada). Je možno, da je to posledica neprijetnosti v mladosti?

Govorite o izkušnjah, ki zadevajo mnoge !Toda mnogi takšne spomine, navkljub temu, da se jih vedno znova spominjajo , skušajo zatreti kot nekaj nepomembnega, kot nekaj na kar so bili občutljivi samo oni, kot nekaj v zvezi s čemer imajo celo slabo vest, če se tega spominjajo , ker “saj jim nihče ni nič hotel,vsi so bili so prijazni, samo hecali so se ” itd. itd.
Toda prizadeti so bili vaši občutki, vaša čustva, brez vašega soglasja so bile prekoračene meje do vašega telesa! In vi, kot otrok, niste imeli možnosti, da bi se temu učinkovito upirali. Prekoračene so bile meje vaših možnih sprejemanj in pričakovanj , kot otroka ! Takšnega ravnanja niste sprejemali , kot izrazov ljubezni, nežnosti ali naklonjenosti. Čutili ste jih drugače. In to je vaša pravica.Individualno ste jih lahko doživljali celo kot neko vrsto zlorabe.Zato je lahko popolnoma realno, da so “neprijetnosti v mladosti” razlog vaših težav.