Pozdravljeni,
Novembra 2009 sem bil poškodovan na delovnem mestu. Med razkalupljenjem modela je le ta zdrsnil, jaz pa se nisem uspel pravočasno umaknit in mi je padel na nogo. Model je bil težak skoraj eno tono. Kakšne so možnosti, da zahtevam odškodnino preko podjetja poraVnava, kaj potrebujem za pridobitev odškodnine in kolikšne stroške bi imel z vašim podjetjem?
LP,

Pozdravljeni g. Gregor
Seveda obstajajo možnosti za zahtevo odškodnine, vendar bi bilo dobro, da se čimprej oglasiti v naši najbližji poslovalnici, saj je zastaralni rok za vložitev odškodninskega zahtevka 3 leta. Za vložitev zahtevka je potrebna vsa zdravstvena dokumentacija, prijava nezgode pri delu (R8 obrazec), vaša izjava in izjave morebitnih prič, v primeru, da je ostala brazgotina od nesreče, je dobro da priložite tudi slike poškodovanega predela. Odškodnina se bo terjale preko zavarovalnice, kjer ima vaš delodajalec zavarovano civilno odgovornost, v primeru, da pa tako zavarovanje ne obstaja, bo se odškodnina zahtevala direktno preko podjetja, kjer ste bili takrat zaposleni. Kot že večkrat povedano nam ni treba ničesar plačati, da bi začeli s postopkom. Tudi kasneje vam ni treba ničesar plačati v kolikor za vas ne pridobimo nobene odškodnine. V kolikor pa smo uspešni zaračunamo 15% provizijo z obračunanim ddv-jem od temelja odškodnine. Za več informacij se lahko obrnete na našo brezplačno telefonsko pomoč 080 13 14.

Lep pozdrav,

pozdravljeni!

na delovnem mestu sem si poškodoval gleženj (delam v vojski). imel sem 20 terapij, v bolniškem staležu sem bil 3 mesece. zanima me če sem upravičen do kakšne odškodnine za poškodbo? dobil sem namreč samo odškodnino za dnevno nadomestilo.

lp

Spoštovani!

Odškodninska odgovornost delodajalca se presoja na podlagi naslednjih dejstev:

– kako in zakaj je prišlo do nesreče,
– ali so bila delavcu zagotovljena vsa zaščitna sredstva,
– ali je bil zagotovljen primeren delovni prostor in okolje,
– ali so bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji,
– ali je delodajalec zagotovil varne pogoje dela
– in kako je ob nesreči ravnal delavec.

V kolikor delodajalec zgoraj omenjenega ni zagotovil, mu je mogoče očitati krivdo ali malomarnost, kar ima za posledico odgovornost za nastalo škodo. V kolikor je nezgodo pri delu ali v zvezi z delom mogoče pripisati delavčevi krivdi ali malomarnosti, potem le-ta ni upravičen do povrnitve škode, ali pa je do nje upravičen le delno, v kolikor je so-kriv za nastalo škodo.

Delodajalec pa je prav tako objektivno odgovoren za nesrečo pri delu, kadar je imetnik nevarne stvari ali opravlja nevarne dejavnosti. Med nevarne stvari se štejejo predvsem razni nevarni stroji ali orodja ter razne kemikalije itd., med nevarne dejavnosti pa sodijo gradbena dejavnost, kemična dejavnost, delo na višini oziroma nezavarovanih objektih in podobna dela, pri katerih obstaja povečana možnost nezgode. V vseh teh primerih je delavec upravičen do odškodnine, v kolikor se je nesreča zgodila pri vsakodnevnem in normalnem delu.

Delodajalci imajo po navadi za primer nezgode pri delu zavarovano splošno civilno odgovornost pri zavarovalnicah, zato se v tem primeru zahtevek za odškodnino naslovi neposredno na zavarovalnico. Zavarovalnica nato presodi temelj odškodninske odgovornosti in višino odškodnine. Če pa delodajalec nima zavarovano splošno civilno odgovornost, mora delavec zahtevek za odškodnino nasloviti neposredno na delodajalca.

S spoštovanjem!