Lepo pozdravljeni,

pred kratkim me je pričel boleti modrostni zob. Razlog se je skrival v kariesu. Moj osebni zobozdravnik je ob prvem obisku obstoječo “luknjico” s svedrom razširil in me z odprtim zobom poslal domov. Ob naslednjem obisku se je odločil, da mi zob izpuli. Po injekciji in pričel s puljenjem. Ker zoba ni mogel odstraniti je opravil slikanje zobu. Ker dobljena slika ni razkrila celotnega položaja modrostnega zoba, me je zobozdravnik z napol izdrtim zobom (pod nujno) in še isti dan napotil k oralnemu kirurgu. Pred tem me je (pod nujno) še napotil na slikanje zobu v drugo zobozdravstveno ambulanto, kjer tega nisem mogel opraviti zaradi okvare aparata. Po prihodu h kirurgu mi je tudi on najprej poskušal odstraniti zob. Ker je bil neuspešen se je odločil, da opravi slikanje (prvo slikanje, ki je v celoti razkrilo položaj zoba). Po slikanju pa se je odločil za mobilizacijo zoba ter me naročil na operacijo zobu čez nekaj mesecev. Ob tem je bil zelo skop s kakršno koli razlago. Sedaj pa se izkazalo, da so mi ob poskusu izdrtja zobu poškodovali (zlomili) tudi obrazne kosti, zaradi česar čutim velike bolečine. Ker me čaka še odstranitev drugega modrostnega zoba (za katerega upam, da bolj uspešna), bi rad dobil odgovore na naslednja vprašanja:
– ali je običajno, da odstranitev modrostnih zob opravi osebni zobozdravnik?
– ali je običajno, da se prične puljenje zoba brez prehodnega slikanja zob?
– zakaj so se mi pri posegu polomile kosti in zakaj me o tem ni obvestil ne osebni zobozdravnik ali kirurg takoj (nastalo situacijo so je razkril obisk zdravnika in nadaljne zdravljenje)?
– kako se lahko podobni situaciji izognem v prihodnje (sprašujem se namreč ali naj zamenjam osebnega zobozdravnika, kirurga ali kar oba)?
Iskren hvala za odgovore.

Lepo pozdravljeni,

Jože

Pozdravljeni. Zobje so vsidrani v spodnji in zgornji čeljustnici in obe sta del obraznega skeleta, torej obraznih kosti. Če smo povsem dosledni, predstavlja vsako izdrtje zoba odprt zlom obrazne kosti. Dejstvo je, da se tkiva v ustih celijo drugače kot drugje v telesu. Če je pri zlomu zadnje dlančnice mezinca na roki na primer razgaljena kost dlančnice, je potrebno predpisati antibiotik, v ustih, ko je po odstranitvi zoba razgaljena kost čeljustnic, pa to ni potrebno.
Modrostne zobe običajno odstranjujemo v mladosti, nekje do 30 leta. Odstranjujemo jih, če povzročajo težave ali pa če predvidevamo, da bodo težave povzročali v kasnejših letih. Čakanje na težave namreč ni zaželeno, kajti v starejši dobi je modrostnike bistveno težje odstraniti. Eden od razlogov, da je temu tako, je, da je modrostni zob po 40 ali 50 letu starosti lahko zelo trdno zrasel s kostjo čeljustnic ( v mladosti je zob na kost vezan preko ligamentov, ki pa s starostjo propadejo).

Zgornji modrostni zobje ležijo v delu čeljustnice, ki ima zelo krhko kost in se pogosto zlomi že pri mladostnikih, zelo pogosto pa pri starejših. Včasih zoba sploh ni mogoče odstraniti brez dela kosti ob njemu, sploh, če je bilo ob zobu kdaj prisotno vnetje. In torej pride do zloma obrazne kosti… Predvidevam, da se je to zgodilo pri vas. Da gre torej za zgornji modrostni zob, ki ga je kirurg poskušal imobilizirati, da bi se kost izza zoba zacelila, nato pa ga je odstranil z obvrtavanjem.
Upam, da sem s tem nekoliko pojasnil zlome obraznih kosti. Sama bolečina po posegu običajno vedno mine, problem lahko predstavlja spremenjena anatomija predela loka zadnjega dela zgornje čeljustnice, če bi pri vas bila v načrtu izdelava zgornje snemne proteze, ki ima ravno na tem mestu običajno “prijemališče.
Na ostala vprašanja pa vam bom odgovoril takole: Na srečo ni običajno, da bi se kirurške odstranitve modrostnih zob lotevali splošni zobozdravniki. Močno upam, da ni običajno, da bi se kdorkoli loteval izdiranja zob brez predhodnega rentgenskega posnetka.
Zakaj vam niso pojasnili, za kaj pri vsem skupaj gre, ne vem.
Kako se v bodoče temu izogniti? Na nas (Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Fakulteta, Klinika…) je, da čim bolje izobrazimo zobozdravnike in specialiiste. Stvar osebnega značaja pa je, kako bodo strokovnjaki komunicirali s pacienti. In ravno od te komunikacije je odvisno medsebojno sodelovanje. Če med terapevtom in pacientom ni prave energije, potem tudi zdravljenje nima smisla, če ne gre ravno za nujne posege….
Lepo vas pozdravljam, David Dovšak